Ivan Sivec: avtor besedil za glasbo

Ivan Sivec je najbolj plodovit pisec besedil za narodnozabavno in zabavno glasbo. Napisal je več kot 2.500 besedil. Prejel je več kot ducat nagrad na ptujskem, števerjanskem, graškogorskem, mariborskem festivalu in na drugih najpomembnejših tekmovanjih narodnozabavne in zabavne glasbe.

Besedila piše za vse vodilne in tudi mlajše glasbene skupine.

Kot slavist obvladuje metriko in druga pravila, kot magister etnološke znanosti se je poglobil tudi po znanstveni plati v pisanje tovrstnih sporočil v popularni glasbi.

Več besedil je napisal za /po abecednem redu/ Alpski kvintet, Artača, Avsenike, Heleno Blagne, Blegoš, Burnika, Celjski instrumentalni kvintet, Dovžana, Fante izpod Rogle, Flereta, Fante treh dolin, Gašperje, Goršiča, Henčka, Igorja in zlate zvoke, Jevška, Kraški kvintet, Klavžarja, Klinca, Kmetca, Korena, Kovačiča, Krim, Laufarje, Lesjaka, Lipičnika, Marelo, Mlade prijateljee, Muženiča, Nagelj, Novata, Obzorje, Obvezno smer, Pogum, Poljanške, Potepuhe, Potočarja, Ptujskih pet, Razpotnika, Roso, Rž, Savinjskih sedem, Slaka, Slovenijo, Slovenske muzikante, Štajerskih sedem, Stoparje, Svetetovo, Vasovalce, Verderberja, Vito, Vrhovca, Vrisk, Zadnika, Zgonca, Zarjo, Zasavce, Zemeta, Zupana in druge.

Besedila piše na glasbo ali vnaprej na temo, za katero dobi navdih. Zamisli ima še vedno veliko.

Leta 2002 je prejel Souvanovo nagrado za življensko delo.


Nagrajena besedila, priznanja in nagrajene skladbe s Sivčevim besedilom:

Števerjan 1977: Življenje je vrtiljak
Ptuj 1978: Na razpotju
Piran 1979: MMS: Šepetanje modrega morja
Ptuj 1980: Slovenec je takšne narave
Ptuj 1982: Le pridi k nam v goste
Ptuj 1983: Danes na vasi
Ptuj 1984: Če ljubiš
Ptuj 1985: Bodi nežen z mano
Ptuj 1986: Mi pa gremo v disko
Ptuj 1987: Slovenska pesem
Ptuj 1989: praznik muzikantov
Ptuj 1990: Za dežjem pride sonce
Števerjan 1992: Pesem gora
Graška Gora 1993: Comet
Števerjan 1994: Naj voda bo za mlinarja
Vurberk 1995: Ostani srečen z menoj
Ptuj 1995: Zlata jesen
Slovenska polka in valček 1996: Ranjeno srce
Vurberk 1996: Pohorje
Števerjan 1997: Na morski obali
Slovenska polka in valček 1997: Pesem zvonov
Zlati petelin 1997: Pesem zvonov
Zlati petelin 1998: Kjer lastovke gnezdijo
Ptuj 1998: Na koroški zemlji
Vurberk 1999: Vsi na kolo
Ptuj 1999: Orač
Ptuj 1999: Zlato Orfejevo priznanje kot najbolj plodovit pisec besedil
Graška gora 2000: Ob domačem ognjišču
Najlepša viža 2000: Rože z domačega vrta
Slovenska polka in valček 2001: Prepelica
Vurberk 2001: Deseti brat
Ptuj 2002: Staretova nagrada za dolgoletno kvalitetno tekstopisje
Domžale 2002: Souvanova nagrada za življenjsko delo
Vurberk 2004: Vurberk, kraj pesmi in ljubezni
Vurberk 2005: Kruh iz domače peči
Graška Gora 2005: Jutri bo nov dan
Odmev z Boča 2006: Lepa mlada mamica
Vurberk 2006: Adijo, zdrava pamet
Ptuj 2006: Poljubi košček kruha
Graška Gora 2008: Vse dni si pojem
Graška Gora 2009: Življenje je kratko kot sen
Velenje 2009: Mlado Velenje
Domžale 2009: Kralj polk in valčkov (za zgodovino in besedila)
Begunje 2014: Na lepih prtičkih (ans. Nemir) - Najlepši slovenski valček
Graška gora poje in igra 2014: Ej, harmonika, povej - ansambel Klateži



Nekaj primerkov besedil:


Glasba: Vilko in Slavko
Besedilo: Ivan Sivec
Izvajajo: Avseniki

POD CVETOČIMI KOSTANJI

Vzcveteli so bili kostanji
pred hišo domačo spomladi,
z neskončno opojno belino
cvetijo pod našo planino.
Pod krošnjami hiša je stala,
z razkošnim se cvetjem bahala,
zdaj prazna je tamkaj ostala,
le veter raznaša bel cvet...

Zvabila nas pot je v daljino,
speljala nas v mesto je sivo,
kot v vetru povsod razmetani
vsak zase sedaj smo ostali.
Skoz okno ozrem z bolečino
se v pusto betonsko sivino,
na bregu pod našo planino
pa v cvetju kostanji so spet...

     Kje kostanj moj cveti, kje sto cvetov diši,
     kje veter boža dom, kje listje šelesti?
     Po stezi čez polje odšel bi rad domov,
     med cvetjem med kostanji našel bi svoj rodni krov!



Glasba: Lojze SLAK
Priredba: Milan FERLEŽ
Besedilo: Ivan SIVEC

SREČNO, MLADA SLOVENIJA

Srečno, mlada Slovenija!

Pride čas, ko vino dozori,
ko se v polnih sodih zaiskri,
pride čas, ko odide fant na vas,
ko dekletu zažari obraz.

Pride čas, ko ptica poleti,
ko domače gnezdo zapusti,
pride čas, ko žetev dozori,
ko se zlato klasje zablesti.

     Srečno, mlada Slovenija, Slovenec in Slovenka,
     tebi vdano nazdravljamo, naša lepa mladenka,
     vse najlepše, prijatelji, naj zazveni zdravica,
     Slovenija, Slovenija, srečna bodi ti!

Holjarija, hojlari, fantje in možje,
holjarije, dekleta in žene,
hojlarije, jutro se budi,
mlada se nam Slovenija rodi!

Pride čas, ko vzide svetel dan,
ki je lepši od stoletnih sanj,
pride čas, ko želje dozore,
ki smo zibali jih dan za dnem.

     Srečno, mlada Slovenija...



Glasba: Franc MIHELIČ
Besedilo: Ivan SIVEC
Izvaja: ans. F. MIHELIČA

KJER LASTOVKE GNEZDIJO

Ko bila sem majhna deklica,
oče me objel je nalahno,
pod ostrešje doma našega
mi pokazal je z roko:

"Spet vrnile so se lastovke,
to za nas je pravi blagoslov,
ne pozabi na besede te,
ki naj čuvajo naš rodni krov."

     Kjer lastovke gnezdijo,
     so dobri ljudje doma,
     življenje prinašajo
     z daljnega sveta.
     Kjer lastovke gnezdijo,
     so dobri ljudje doma,
     družini podarjajo
     srečo brez gorja.

V naši hiši vsako zdaj pomlad
čakamo na prve lastovke...
Ko spet prilete do naših trat,
vsakdo naskrivaj oddahne se...

     Kjer lastovke gnezdijo,
     so dobri ljudje doma,
     življenje prinašajo
     z daljnega sveta.
     Kjer gnezdijo lastovke,
     so dobri ljudje doma,
     družini podarjajo
     srečo brez gorja.



Glasba: Ivan PREŠERN
Besedilo: Ivan SIVEC
Izvaja: Alpski kvintet

ZELEN ROŽMARIN

Ko se poletni dan zbudi,
po toplem morju zadiši,
opaja spet me vonj soli,
sipine mehke kraj poti.

V zalivu najdem svoj pristan,
iz samih zlatih niti stkan,
obrežje sto cvetov krasi,
napaja čar noči.


     Zelen rožmarin je najin spomin
     na vsa doživetja počitniških dni,
     zelen rožmarin po morju diši,
     po čarih poletja, po vonju soli.

V kamniti hiši kraj morja
trenutek je miru doma,
na zemljo zvezde padajo,
v dlaneh se mojih svetijo.

Ko pojdem na sprehod zvečer,
začutim ves nebeški mir,
nad morjem se odpre nebo,
vse rože zacveto.


     Zelen rožmarin je najin spomin
     na vsa doživetja počitniških dni,
     zelen rožmarin po morju diši,
     po čarih poletja, po vonju soli.



Glasba: Vojko Sfiligoj
Besedilo: Ivan Sivec
Poje: Helena Blagne

POLETI LASTOVKA

Spet so prazniki,
vsi hite pod rodni krov,
mene pa boli,
ostal brez najdražjih bom.
V mislih vračam se
k svoji zlati mamici,
očka čaka me,
ko ave Marija zvoni.

     Poleti lastovka
     pod ljubi rodni krov,
     na krilih nesi me
     k najdražjim sred bregov.
     Poleti lastovka
     čez hribe in polje,
     le tamkaj sem doma,
     kjer je srce.

Pred očmi stoji
mamina podoba mi,
nežno se smeji,
po kavi v sobi zadiši.
Očka pravi mi,
da me čakajo vse dni,
o, ko vedel bi,
kako me v prsih boli.


Poleti lastovka...



Glasba: Milan FERLEŽ
Besedilo: Ivan SIVEC
Poje: Boris KOPITAR

ŽAMETNE VRTNICE

Rdeče vrtnice se v rosi budijo,
kot solze se bleste jim drobne kapljice,
po steblih do zemlje počasi drsijo,
cvetovi iz megle si kvišku vsi žele.


     Žametne vrtnice simbol življenja so,
     iz trnja zraste vsak cvet v svetlo nebo,
     žametne vrtnice naj ti krase svet sanj,
     življenje tvoje za tvoj najlepši dan.

Rdeče vrtnice so rože ljubezni,
ki trnje skrivajo, a cvetje kažejo,
čeprav pomladni dan gre proti jeseni,
naj tvoja pot posuta bo s cvetjem samo.

     Žametne vrtnice simbol življenja so,
     iz trnja zraste vsak cvet v svetlo nebo,
     žametne vrtnice naj ti krase svet sanj,
     življenje tvoje za tvoj najlepši dan.



Glasba: Jože SKUBIC
Besedilo: Ivan SIVEC
Izvajajo: SLAPOVI

ROŽE Z DOMAČEGA VRTA

Dolgo smo skupaj živeli,
iskreno se radi imeli,
potlej od nas si odšla,
v mestu si srečo našla.

Naša velika družina
se vedno te rada spominja,
še lepše tedaj se nam zdi,
ko s tabo se srečamo vsi.

     Rože z domačega vrta
     smo ti prinesli v spomin,
     naj vsak cvet na srce ti potrka,
     lepe občutke zbudi.
     Rože z domačega vrta
     v sobi naj tvoji diše,
     sredi zvezenega prta
     boš začutila naše srce.

Vsakdo se redko oglaša,
saj vedno premalo je časa,
življenje vsem hitro beži,
skoz prste nam mnogo spolzi.
Komaj bilo je poletje,
osulo se lepo je cvetje,
a vendar smo v mislih s teboj,
naj bo`a te cvetja opoj.

     Rože z domačega vrta
     smo ti prinesli v spomin,
     naj vsak cvet na srce ti potrka,
     lepe občutke zbudi.
     Rože z domačega vrta
     v sobi naj tvoji diše,
     sredi zvezenega prta
     boš začutila naše srce.



Glasba: Oto PESTNER
Besedilo: Ivan SIVEC
Izvajaja: Oto PESTNER

CIGANSKA KRI

V meni tečejo pradavne reke,
ki v tujih dveh svetovih so doma,
v meni je otožnost daljne stepe,
ki mati jo narava le pozna.

V meni še gorijo strašni ognji,
ki kakor oglje mi v očeh žare,
v meni še divjajo divji konji,
ki na pomlad iz staje se spuste.

     Ciganska kri me vleče naprej,
     v zvezdah je zapisana moja usoda,
     ciganska kri, nemirna, brez mej
     je kruta moja večna usoda.

V meni se pretakajo povesti,
ki jih ob ognjih starke pravijo,
v meni je na tisoče ljubezni,
ki kakor plamen venkaj bruhajo.

V meni črnolasa so dekleta,
ki bosih nog po produ plešejo,
v meni je poema neizpeta,
ki v vetru v duši prisluškujejo.

     Ciganska kri me vleče naprej ...



Kjer lastovke gnezdijo Več besedil je objavljenih v knjigi Kjer lastovke gnezdijo.