Mnenja bralcev o Ivanu Sivcu

Milan
23.07.2017 ob 08:56

Berem, berem, imam Sivčevo obdobje, a ne pridem do konca.
NA POMOČ!!!

MIlan



Mihi
21.07.2017 ob 15:39

Prebral sem tri vaše Srečne družine. Zanimive detektivke!

Mihi



Nejc
20.07.2017 ob 14:00

Ja, super si Sivc!

Nejc



Marjeta izpod Pohorja
19.07.2017 ob 12:38

Sivec je zakon, predvsem pa knjiga o Veroniki Deseniški. Najboljša knjiga doslej!!!

Pozdravljeni!

Marjeta



Mojca C.
18.07.2017 ob 13:28

Med dopustom sem prebrala enajst vaših knjig. Pač Sivčevo obdobje. V redu so - PRAV VSE!!!
Slovenske, nekaj povedo, pero vam teče gladko.
Hvala!

Mojca



Mengšanka
16.07.2017 ob 22:10

Gospod Sivec, napisali ste že 140. knjig, še vedno pa ne o Janezu Trdini. Kaj čakate? Ali na občini nima nihče nobenega smisla za to, vi pa tudi nič. Se mi zdi, da na občini grejejo le svoje stolčke.
Pa brez zamere!

Mengšanka



Maja
12.07.2017 ob 14:14

Ful dobre so Neverjetne počitnice.
Berte!

Maja



M. G.
09.07.2017 ob 20:10

Spoštovani pisatelj, gospod Ivan Sivec, lepo pozdravljeni!

Pravkar sem prebrala Vašo knjigo »KAMEN NAD GLADINO«, v kateri ste zanimivo opisali in se tako poklonili neprecenljivemu prispevku za razvoj in ohranjanje slovenskega jezika našemu znanstveniku Jerneju Kopitarju. Prebrala sem že več Vaših knjig, omenjena me je pa posebej zanimala, ker sem pričakovala, da bo v biografiji Jerneja Kopitarja omenjen tudi pravnik, slavist, prevajalec, skriptor, Janez Nepomuk Primic (1785-1823). Pod vplivom Kopitarja je namreč Primic 13. maja 1810 ustanovil v Gradcu »Slovensko društvo«. Z dovoljenjem dvorne študijske komisije so potem poskusno za tri leta odprli prvo stolico za slovenski jezik v Gradcu decembra leta 1811. Na podlagi izida natečaja in s privoljenjem Kopitarja je bil Primic 19. februarja 1812 imenovan za profesorja na slovenski katedri pri liceju v Gradcu.

S premalo znanim navdušencem za slovenski jezik Janezom Nepomukom Primicem, ki je bil v Ljubljani na gimnaziji dijak profesorja Valentina Vodnika in sodeloval v Zoisovem krožku, se ukvarjam že več kot 7 let. Sem priseljena iz Ljubljane na Zalog pri Škofljici, ki je bil rojstni kraj in žal tudi kraj prezgodnje Primičeve smrti. Vzrokov za nastanek duševne bolezni in konec pedagoške kariere je bilo več. Poleg težkih vojnih razmer, preobremenjenosti s poučevanjem in pisanjem študijskih knjig, neuslišane ljubezni, je na razvoj bolezni pomembno vplivala tudi negativna kritika (avtor ni znan; ali Zupan ali Kopitar), Primičevih »Nemško-slovenskih branj«, objavljena v Wiener Allgemeine Literaturzeitung 10. in 17. avgusta leta 1813.

Veseli me, da ste v IX. Poglavju »Pri belem volku« v zadnjem odstavku omenili, da je bila leta 1812 v Gradcu odprta stolica za slovenščino.

Zahvaljujem se Vam za Vaš neizčrpen navdih za pisanje in želim, da izdate še vrsto zanimivih knjig.

S spoštovanjem in prijaznimi pozdravi,

M. G. (1945)



Jože
09.07.2017 ob 13:55

Strinjam se s predlogom, da bi Samotni divjo rožo v srednjih šolah uvrstili v program za maturo. To je zame najboljši slovenski roman doslej.

Jože



Marica
08.07.2017 ob 13:43

Lepe knjige pišete, posebno zgodovinske so mi všeč. Najboljša pa je Samotna divja roža!!!

Marica



Danica Zupan
06.07.2017 ob 21:27

Spoštovani gospod Ivan Sivec,

ker sem po rodu Novomeščanka, sem še toliko bolj vesela, da ste napisali knjigo o gospodu Jožetu Lapu, ki je kar 38 let prebival v mojem rodnem kraju.
Najprej naj povem to, da si je gospod Lap to knjigo res zaslužil. In da je najbrž ne bi bilo, če ne bi bilo pisatelja Ivana Sivca. Če pa že, si skoraj upam trditi, da zagotovo ne bi bila tako lepa, da ne bi imela tako osebno prikazen Jožetove življenjske poti in da zapisi ne bi bili ilustrirani s tako zgovornimi fotografijami.
Bravo!
O tem izjemnem človeku sem veliko brala v Dolenjskem listu, na koncu njegove novomeške poti pa tudi o tistem glavnem o čemer pišete tudi Vi:
Povišajo ga, da ga odstranijo!
Dodatna razlaga ni potrebna.
Nasploh je to posebna knjiga, ki bralci - kot pravite v uvodu - vzame zaradi fotografij manj časa, izve pa veliko. Res je tako!
Pisatelj Ivan Sivec je gospoda Jožeta Lapa na poti od pastirja do zlatomašnika predstavil TAKO, da je slavljencu v ponos za veliko delo, ki ga je na tej poti opravil,
bralec pa se po prebranem lahko ustavi in se spoštljivo Lapu prikloni, kajti on je res velik ČLOVEK!
In ker je to vaša 140. knjiga, gospod pisatelj Ivan Sivec,
čestitke tudi ob tej številki!
Neverjetno!
Pošiljam Vam lepe poletne dolenjske pozdrave!

Danica Zupan, Šentrupert



popravek
06.07.2017 ob 11:53

Seveda je pika napačno postavljena.
V prvem polletju leta 2017 so si bralci v slovenskih knjižnicah izposodili

20.166 Sivčevih knjig in ne 201.66.



statistika
06.07.2017 ob 09:32

V prvih šestih mesecih leta 2017 je bilo v knjižnicah izposojenih
201.66 Sivčevih knjig.
To ga uvršča na tretje mesto med vsemi slovenskimi avtorji.

Najbolj iskane Sivčeve knjige so bile:

1)Samotna divja roža ........... 762 izposoj

2) Vitezi jutranje zarje ........ 733

3) Kraljica s tremi kronami .... 670

4) Bleščeče celjske zvezde ..... 659

5) Poslednji celjski knez ....... 616

6) Prihajam vsak dan na breg .... 597

7) Resnica o Prešernu ........... 541

idr.



Mici
01.07.2017 ob 13:04

Lepe so vaše knjige, posebno o Gregorčiču.


Mici iz Tolmina





(mnenja iz prve polovice leta 2017)     NAPREJ >>>