Mnenja bralcev o Ivanu Sivcu

<<< NAZAJ     (mnenja iz druge polovice leta 2016)



997. PREDSTAVITEV
29.06.2016 ob 12:59

Prva predstavitev knjige PRIHAJAM VSAK DAN NA BREG - Šilo, Otok Krk, na mestu dogajanja usodne ljubezenske zgodbe

Gospodična Ana Povše, ki je naslikala 'zaljubljenca' na dveh velikanskih skala, je v spominsko knjigo napisala:

Cenjeni gospod Ivo!

Spomnim se še čisto prvega dne, ko smo se spoznali v Šilu in čisto odkrito povem ... Nisem imela pojma, kdo ste in tudi na vprašanje: Ali kaj bereš? sem odgovorila z grenkim glasom: Jaaaa? (vprašaj). Zvečer pa sem z odprtimi usti obstala pred atijem, saj sem izvedela, da ste pisatelj in to zelo bran pisatelj.
Ampak z leti se vse spremeni. Začela sem veliko brati, saj sem našla knjige zame ...
In povem Vam ... Z veseljem sem brala! Spoštujem, da Vas poznam!
Gremo k bistvu! Bil je dan, ko sva bila v bližini skal z zaljubljencema z atom Ludvikom, s katerim sva sklenila, da Vam pripravimo presenečenje. Na začetku sem mislila, da boste jezni, če skali velikanki namesto Vas pobarvam jaz, potem pa ... Bila je nepozabna akcija! Uživala sem! Izjemen dogodek!
(Čoln, lojtra, spreji, skale, in ...)
Na skalah, ki ste ju Vi odkrili v velikanskem žlebu, sta se do konca prikazala in razkrila ZALJUBLJENCA!!!
Počaščena sem, da smo jaz in naša družina omenjeni v vaši najnovejši knjigi Prihajam vsak dan na breg. Ko sem knjigo brala, sem se čisto vživela, sploh ko pripovedujem v knjigi JAZ!
Potopljena ladja Peltastis me zdaj še bolj zanima in mika. Isto pa Angelina. Zdaj pa še naš Ive iz Šila. Komaj čakam, da Vas lahko vprašam o nastanku knjige kaj več ...
Sama in v imenu celotne družine POVŠE, ki sodeluje v Vaši knjigi, se iz dna duše, čez srce prisrčno ZAHVALJUJEM!
Lep morski pozdravček gospodu Ivu!
Ana POVŠE



VEČER v nedeljo
27.06.2016 ob 07:30

V včerajšnjem Večeru je objavljen naslednji moj prispevek:

Ob prvi obletnici odhoda Slavka Avsenika
&#8222;KADAR BOM VANDRAL ZADNJIČ V ŽIVLJENJU ...&#8220;

2. julija bo minilo že leto dni, odkar Slavka Avsenika ni več med nami. Na zunaj se ni zgodilo prav nič, saj so njegove in bratove viže še vedno enako prisotne med nami kot pred leti, pa vendar nas je veliko, ki močno pogrešamo Slavkovo prijazno besedo, spoštljiv nasmeh in za vse dobre ljudi na široko odprto srce. Še bolj pa njegovo igranje, snovanje ob pianinu v njegovi dnevni sobi v Begunjah, njegovo večno vabilo, naj se kaj kmalu spet oglasim. Imel sem namreč neizmerno srečo, da sva se veliko družila in sodelovala, ob tem pa se pogovarjala tudi o usodi naše mlade Slovenije.
Ko sva se zadnjič srečala v Begunjah, je bil nekoliko negotov. Povedal mi je, da ima še veliko načrtov, kako pa bo šlo z njegovim zdravjem naprej, ni vedel povedati. Slavko je na zadnja leta na vsa tovrstna ugibanja odgovarjal z besedami:
&#8222;No, bomo že videli! Taka je pač božja volja.&#8220;
Nasploh je bil prepričan, da mu je bil talent poslan od zgoraj in da je samo izpolnjeval voljo višje sile. Ob tem pa je kar naprej poudarjal, da je zanj glavno, da so ga potrdili ljudje. Brez tega, da človekovo nadarjenost prepoznajo poslušalci, ni nič. Res se ni nikdar vsiljeval, na svet pa je vedno gledal optimistično. Če pa se je prikradel le droben pomislek, se je takoj potegnil nazaj. Večkrat me je tudi vprašal:
&#8222;Kaj misliš, kako bo s tole našo Slovenijo?&#8220;
O trenutni politiki se ni rad pogovarjal, skrbelo pa ga je, zakaj Slovenija ne napreduje tako, kot bi lahko, zakaj res ne postanemo vsaj druga Avstrija, zakaj večkrat ne sprejmemo pametnejših odločitev. Pri tem sva si bila edina, da je v Sloveniji vendarle več marljivih in sposobnih ljudi, kot tisti, ki gledajo samo na osebne koristi. Vse take kratke pogovore je zaključil:
&#8222;Saj bo. Vse še bo, le nas več ne bo.&#8220;
2. julija je tumor v glavi toliko napredoval, da Slavku res ni bilo več pomoči. Morda je odšel kak teden prej tudi zato, ker je operacijo odklonil. A konec je bil v vsakem primeru blizu.
Prav tedaj sem bil na dopustu na otoku Krku. Le nekaj minut po novici je začel na veliko zvoniti telefon. Od RTV Slovenije do Dela, od Slovenske tiskovne agencije do Večera, od različnih drugih televizijskih in radijskih postaj … Vsi pa so hoteli vsaj nekaj vrstic tako rekoč takoj, čez nekaj minut. Tudi pogovor za Odmeve je nastal po telefonu, v studiu v Ljubljani pa je spomine na Slavka obudila Marija Ahačič-Pollak.
Seveda sem dopust prekinil, posebej še ob dejstvu, da je bil predviden pogreb z državniškimi častmi, Slavkov najstarejši sin Slavko ml. pa me je zaprosil, če bi bil ob slovesu eden od govornikov. Menil je namreč, da sem eden najboljših poznavalcev očetovega dela. V mislih sem takoj začel sestavljati poslovilni govor:
&#8222;Odhaja kralj, kralj slovenske glasbe. Naš kralj.
Odhaja kralj, ki je svoje veliko notranje bogastvo od mladosti naprej pa vse do zadnjega diha razdajam svojim ljudem, pri tem pa vedno prikazal neizmerno zadovoljstvo, da je lahko svoja občutja delil z nami, da smo mu potrdili njegovo ustvarjanje, da smo enako čutili kot on …
Pravzaprav niti ne odhaja, temveč prehaja tja, kjer je bil doma, k Jožovcu, na Golico, v Planico, na Roblek, tja, kjer murke cveto, na prelepo zeleno Begunjščico, na otoček sredi jezera, na prelepe Karavanke, med kosce in žanjice, med lovce in gasilce, pod cvetoče kostanje … Prehaja tja, kjer je živel že prej, prehaja v najlepše predele naše in evropske domovine – v naša slovenska nebesa.
V bistvu se vrača domov.&#8220;
Lepo je opisal odnos do očeta v imenu celotne družine tudi sin Slavko ml., prav tako pa so izjemno lepo o njem govorili tudi drugi govorniki, izredno pa se je s celotnim prenosom izkazala tudi RTV Slovenija. Prav začudilo me je, da so Slavkovo vrednost potrdili vsaj z zadnjim slovesom. Prej je bil večkrat samotni viharnik vrh gora, ki je prepeval iz osrčja svojih korenin, a mu tega mnogi niso priznali, pa čeprav sta z bratom Vilkom ustvarila novo zvrst popularne glasbe, ki je ponesla naš sloves po vsem svetu. V zadnjem času se z njim lahko primerja samo še Peter Prevc.
Ob tem je treba pohvaliti tudi več sto slovenskih glasbenikov, ki so se zadnjega slovesa udeležili kljub neznosni vročini v slovenskih narodnih nošah. V ušesih pa mi je za vse življenje ostala pesem, ki jo je Slovenski oktet zapel v cerkvi. Napisala sta jo seveda brata Avsenik, besedilo pa je tenkočutno ustvaril prvi Avsenikov pisec besedil Fery Souvan.
&#8222;Kadar bom vandral zadnjič v življenju, ko bom za vedno tiho zaspal ...&#8220;
Zazdelo se je, kot da jo je Slavko kot soavtor melodije ustvaril ne samo za vse nas, temveč v tistem trenutku še posebej zase …
Čeprav sem v vsakem pogovoru, v vsakem zapisu, tako rekoč ob vsakem spominu zatrjeval, da glasbenik nikoli ne odide, da je za Slavkom ostala neskončna zlata dediščina, priznam, da sem ga že prve dni zelo pogrešal. Izgubo lahko primerjam samo z izgubo svojega očeta ...
Da bi nenadomestljivo fizično vrzel nekako le nadomestil, smo odšli teden dni po pogrebu v Slavkov spomin s prijatelji na Roblek. Tam sem odkril na steni fotografijo iz časov, ko Slavko in Vilko še nista imela ansambla, na Robleku pa sta že igrala. Sam sem se nekega jutra ob štirih zjutraj napotil na Golico. Na vrh sem prispel natanko ob sončnem vzhodu. Zdelo se mi je, kot da sem se s konicami prstov dotaknil neba, kjer zdaj blagodejno gleda na nas Slavko. Mesec dni zatem smo se s prijatelji podali v Slavkov spomin do Aljaževega stolpa. Pred leti sem napisal besedilo na Slavkovo glasbo z verzi: Aljažev stolp na vrh Triglava vabi … Zdaj se mi je zdelo, da me tja gor ne vabi stolp, temveč naš ljudski kralj …
Tri mesece po Slavkovem zemeljskem odhodu sem izdal knjigo Viharnik vrh gora. S podnaslovom Moji spomini na Slavka Avsenika. Veliko sem o tem premišljeval, če bi to sploh napisal, na koncu pa sem prišel do spoznanja, da sva res bila veliko skupaj, da sva se med vsemi zunanjimi sodelavci največ pogovarjala, da sva si bila tudi po občutenju glasbe zelo blizu. Hkrati pa sem se zavedal, da to ne bodo samo moji spomini, temveč tudi spomini celotne moje generacije ali celo več generacij Slovencev, da so to spomini na najstarejšo radijsko oddajo Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, da so to spomini na nov način veselja in zabave nasploh. Predvsem pa, da so to spomini na Slavka Avsenika, ki je znal sam postaviti Slovenijo v evropski okvir, še preden se politikom o tem ni niti sanjalo, da se je znal dostojno predstaviti celemu svetu, da je nesebično podaril vsem generacijam tisoč skladb. To pa je fenomen, ki se na naših tleh še ni zgodil. Ponosni smo lahko na to, da smo živeli v Avsenikovem času.
Na predstavitev knjige v Begunje so prišli prav vsi mediji, le RTV Slovenija, tako radio kot televizija, sta povsem zatajili. Kot da so s pogrebom opravili vse. Ob takem odnosu človek šele vidi, kako površno nekateri opravljajo svojo uredniško vlogo. Na srečo jo je obogatil vsaj izredni pevec Rudi Šantl, ki je na moje besedilo ustvaril glasbo z naslovom Našemu kralju. To pesem je na predstavitvi zapel prvič.
Ob Slavkovem odhodu je znova planilo na dan več pobud. Ena od teh je, da bi Slavkov rojstni dan praznovali kot dan slovenske domače glasbe. Ponekod so ga zabeležili, vseslovenske prireditve pa ni bilo. Na Golici naj bi na mestu, kjer je nekdaj že stala Kadilnikova koča, postavili Avsenikov dom. Odlična ideja, ki se bo menda čez nekaj let uresničila preko prizadevnih planincev. Na RTV Slovenija bi lahko – podobno kot na Dunaju s Straussovo glasbo – predvajali koncert Avsenikovih priredb za ves evropski prostor. Zamisel je lepa, izvedba pa zaradi nesposobnih ljudi neizvedljiva. Ob tem se vedno izgovarjajo samo na denar, ki ga menda ni. A denarja je vedno enako, le razporejen je napačno. V Begunjah bodo celostno uredili okolico pred Avsenikovo domačijo, s spomenikom Slavku Avseniku vred. Pri tem sem skupini Begunci smo junci toliko pomagal, da so se na radovljiški občini vendarle zganili. Prenavlja se Avsenikov muzej, redno obratuje Avsenikova šola, marsikje potekajo najrazličnejše prireditve. V Begunje se zgrinja množica občudovalcev od blizu in daleč. A celostne podobe, ki bi gojila spomin na Slavka, še ni.
A na srečo Slavkova glasba v resnici vsepovsod živi. Na vseh prireditvah enako kot prej, v našem vsakdanu in prazniku, v naših žilah.
Le klica, ki sem ga včasih bil tako vesel, več ni:
&#8222;Ivan, če moreš, pridi v Begunje! Veš, imam novo vižo ...&#8220;
Na srečo mi je Slavko ml. povedal, da ima v arhivu še skoraj tisoč očetovih motivov. Tisoč! Le obdelati bi jih bilo treba. To pa pomeni, da je Slavkova glasbena zlata dediščina še veliko mogočnejša, kot se je zapisala v slovenski spomin pred letom dni.

Ivan Sivec



Marijana
24.06.2016 ob 16:30

Čestitam k novi knjigi. Med dopustom bom prebrala vse tri o velikih Celjanih in tole o morju. Vse so verjetno zanimive. pišete najboljše zgodovinske in dokumentarne knjige o dogodkih ki so se zgodili v resnici,.

Marijana



Mihael
21.06.2016 ob 22:13

Prihajam vsak dan na breg ... je odlična knjiga.

Mihael



Mateja B.
17.06.2016 ob 21:10

Prebrala sem Kraljico s tremi kronami. Lep in zelo poučna knjiga. O Barbari Celjski nismo prej vedeli NIČ:

HVALA!

Mateja B.



čestitka
16.06.2016 ob 09:04

Malo kasno a iz srca vse Najlepše in najboljše, vedno veliko dobrega zdravja, še na mnoga leta.
Mnogo veselja, Radosti, Sončnih dni in nagrad na avtorskem in zasebnem življenju.
NAJ ŽIVI NAM DRAGI CENJENI PRIJATELJU MAG. IVANE!
100 LET IN VELIKO VEČ:

Witold Ott, Poljska,
vi imenovali mene zaradi slovenščine, ki sem jo naučil, častni Slovenec



Marjeta
14.06.2016 ob 18:15

Zakaj traja tolko časa od izida knjige da pride v knjižnice. Po mojem so po knjižnicah precej velike gospe ...

Marjeta



Mery
12.06.2016 ob 15:32

Si faca, Sivc, ni kej!

Mery



statistika
10.06.2016 ob 21:16

V prvih petih mesecih leta 2016 je bilo po podatkih knjižničnega sistema cobiss v slovenskih knjižnicah izposojenih 13.796 Sivčevih knjig. Najbolj izposojene so bile:

1) Vitezi jutranje zarje ...... 679 izposoj

2) Bleščeče celjske zvezde .... 599

3) Zadnji mega žur ............ 452

4) Viharnik vrh gora .......... 290

5) Kralj Samo ................. 261

6) Zadnji keltski poglavar .... 257

7) Pesem njenih zvonov ........ 232

8) Vlomilci delajo poleti ..... 207

9) Usodna emonska lepotica .... 205

10) Prve lastovke ............. 190

Itn.



Tadeja
09.06.2016 ob 22:29

Vaše knjige mi vedno napolnijo dušo. Komaj čakam, da pridem do knjige Prihajam vsak dan na breg.

T.



Mira
09.06.2016 ob 16:14

Na FB sem prebrala, da Vam je izšla nova knjiga z morsko problematiko oziroma o veliki nesreči na otoku Krk in dveh zaljubljencih, ki sta se čakala skoraj petdeset let. To mora biti lepa knjiga. Komaj čakam, da jo dobim v knjižnici. Naša navadno malo zamuja, a na koncu dobi prav vse.

Mira



znanka
07.06.2016 ob 21:16

V reviji Ženska sem prebrala zelo lepo najavljeno vašo knjigo Kraljica s tremi kronami. Lepo!!!

znanka



Andy
04.06.2016 ob 11:08

So pisatelji in so pisci. Pisci sedijo za šankom, pisatelji pa pišejo dobre knjige. To ste VI!

Andy



Zoja
02.06.2016 ob 18:24

Sm pa žalostna ker mi niste poslal obnove vaše knjige. Zdej jo bom pa morala kr prebrat.

Zoja



Beno
31.05.2016 ob 14:39

Nekje sem bral, da bo vaša najboljša knjiga o celjskih grofih o Veroniki Deseniški. Zakaj pa še ni izšla, če ste jo že napisali!!!

Beno



Miha
29.05.2016 ob 18:03

Meni pa so najbolj všeč mladinske. Preberte Pege na soncu ali pa Zadnji mega žur, pa vam bo vse jasno.

Miha



Bojana V.
27.05.2016 ob 13:23

Gospod Sivec!

Imam IDEJO!

Zaradi zaslug pri odkrivanju zgodovine celjskih grofov in knezov

Vas predlagam

za ČASTNEGA OBČANA MESTNE OBČINE CELJE!

Upam, da se drugi strinjajo z menoj, z županom Šrotom v ospredju!

Bojana V.



Metka
26.05.2016 ob 21:46

Knjiga Kraljica s tremi kronami je super. To morajo prebrati vse ženske kako se moškega pametno rihta, pa čeprav je kralj ali cesar.

Bravo, pisatelj Sivec!

Metka



HVALA VSEM ZA ČESTITKE, TUDI TEBI, GOSPA m. m.
25.05.2016 ob 21:06

HVALA



m.
24.05.2016 ob 19:25

Mislim, da se je zgodilo prvič, da mi je "ušel" tvoj rojstni dan.Čas pač naredi svoje: blaži bolečine in gasi veselje.A čestitke so še vedno iskrene!M.



Danica Zupan
24.05.2016 ob 16:51

Šentrupert, maja 2016

Spoštovani gospod Ivan Sivec,

ob predstavitvi prvih dveh knjig o grofih in knezih Celjskih ste povedali, da bo tretja knjiga o njih izšla maja. Uspelo Vam je, čestitam!
Res je Barbara Celjska taka, da se človek lahko hitro poistoveti z njo. Sem prizanesljiva – v besedah in dejanjih. Menim, da ta beseda ni več prav veliko v uporabi, kaj šele njeno udejanjenje. Prav zato me je Vaša knjiga takoj nagovorila …
Vaš pronicljiv talent za odkrivanje človeških značajev ste s proučevanjem virov za pisanje knjig še strokovno obogatili, tako da mirne duše, če ne boste več pisali knjig, postanete psihoterapevt. S svojim prijaznim pristopom bi lahko marsikomu pregnali tesnobo v današnji vsakdanjosti, z modrostmi, ki jih premorete, pa bi vlili optimizem in veselje do življenja.
Toliko za uvod.
Natančno sem prebrala življenjsko zgodbo Barbare Celjske. Prej sem si mislila: Le kaj je s to žensko, da ji je vredno posvetiti celo knjigo?!
Zdaj vem.
Mag. Rolanda Fugger Germadnik je zapisala, da pisatelj Ivan Sivec odpira novo in precej širše okno do najmlajše hčere celjskega groga Hermana II. Treba ji je pritrditi. In dodati, da pisatelj Ivan Sivec odpira tudi vrata. Najprej tista vhodna, da bralec lahko vstopi v tok življenjske poti te prav posebne ženske in potem, ob odpiranju premnogih vrat in vratc spoznava poglavja napete zgodbe iz resnične zgodovine. Nekaj vrat ostane škripajoče priškrnjenih, nekatere kamrice bodo za vedno zaprte. Toda portret kraljice s tremi kronami je pred nami v vsej kraljevski veličini. Pisatelj pa spoštljivo vtke v dogajanje tudi nekraljevske vsakdanjosti. S pravo mero domišljije in ob bogati podlagi virov. Pri tem je vreden občudovanja, ko nas spretno pelje do razkošnih višav v nižine njenega življenja. Znala pa je Barbara ponosno nositi blišč in živeti tudi bedo …
Da ne pozabim na fotografije. Te so dragocen dodatek k pripovedi. Avtorju Ivanu Sivcu spet pritiče odlična ocena. Pisateljevo znanje, njegov talent za odkrivanje človeških značajev, natančnost, iskrivost … Vse to daje pripovedi poseben pečat srčnosti. Tako je pisatlej Ivan Sivec z zgodbo, ki je pred nami, podelil Barbari Celjski še četrto krono. Zapisana z besedami ne bo več zbrisana.
Spoštovani gospod Ivan Sivec, knjigo sem prebrala ob občudovanju Vaše pisateljske zmogljivosti in z zadovoljstvom, da sme spoznala lik ženske, ki je bila zares vredna Vašega truda.
Želim Vam, da bi se s krlajivo Barbaro ponosno predstavili tam, kjer Vaju bodo spoštljivo in z veseljem sprejeli, kar si še posebej zaslužita, recimo v Barbarinem rodnem Celju.
Pošiljam Vam lepe pozdrave, Vam in vaši gospe Sonji, ki je verjetno brez kančka ljubosumnosti spremljala Vaše poglobljeno druženje z Barbaro Celjsko skozi njeno neverjetno razburkano življenjsko pot!

Danica Zupan



Dragica z Aljaske
24.05.2016 ob 16:02

Rada se spominjam našega srecanja na Aljaski.
Kdaj spet lahko pridete?
Cakam vas da voscim Vam rojstni dan!
Ko bili na Aljaski bilo je lepo z Vami.

Dragica



Nina V.
24.05.2016 ob 08:42

Spoštovani!

Sem Nina Vidic, stara 24 let in sem v tem tednu (v dveh dneh) na dopustu na Mallorci prebrala Vašo knjigo Viharnik vrh gora. Sem univ. dipl. inž. geodezije in geoinformatike. Sedaj pa opravljam magisterij na Zgodovini ULFF in vzporedno študiram še Arhitekturo.

Besede, da je knjiga navdušujoča in preprosto odlična ste verjetno slišali že neštetokrat, zato tega ne bom ponavljala.

Najprej bi Vam rada sporočila, da prihajam iz Lesc in sem si knjigo izposodila v knjižnici v Radovljici. Nanjo sem čakala kar tri mesece, saj je stalno v izposoji. Pa sem si sama pri sebi rekla, da jo bom prebrala poleti, ko ne bom imela izpitnega obdobja. Pa sem se vseeno napotila v knjižnico pred dopustom in vprašala, če imajo knjigo. Ponovno so mi povedali, da je zasedena. Na srečo se je ena izmed zaposlenih spomnila, da je mogoče knjiga v potujoči knjižnici. In sem jo dobila. Lahko bi rekla KONČNO! Veseli me, da je knjiga stalno na izposoji, to pomeni, da imajo občani radi Vas, kot avtorja, pisca besedil in tudi Slavka Avsenika kot legendo.

Med branjem knjige sem zanimivosti povedala tudi staršema, ki sta z mano na dopustu. Ko sem jo prebrala pa sta jo kar oba začela izmenično brati. Bila sta zelo navdušena. Potem jo je moj oče vzel za svojo. No danes jo je prebral tudi oče. Mama pa jo bo oitno morala prebrati na letalu, saj jutri odhajamo domov.

Naj povem še nekaj o Slavku Avseniku. Vedno sem ga cenila, njega, njegovega brata Vilka in njuno glasbo. Nikoli nisem v ospredje postavljala samo Slavka, vendar mi je bil pomemben tudi Vilko. Pa vseeno je Slavko bolj priljubljen.
Tudi moj stari oče, ki je rojen istega leta kot Slavko Avsenik je igral harmoniko. Večkrat je na Pokljuki organiziral tekmovanja v igranju harmonike (že pred mnogimi leti). Po njegovi smrti, pred sedmimi leti, mi je zato Slavko postal še bolj dragocen, saj sem v njem videla svojega starega očeta.
V spomin na svojega dedka, sem se letos načila tudi Trzinko. Nikoli prej nisem igrala harmonike, pa sem rekla, da jo poizkusim, Pa mi je le uspelo.

Osebno tudi poznam Saša Avsenika, ki sem ga spoznala pred približno šestimi leti. Vsakič ko ga srečam, pa naj bo to na nastopu ali kje drugje, je vedno odprt in mu ni težko nameniti besede ali dve za pogovor. Sem pozitivno presenečena, da je tudi Sašo tako dober po srcu. Že pred petimi leti sem mu omenila, da bi rada nekoč srečala Slavka, pa mi očitno ni bilo usojeno, da bi se to zgodilo. No pa mi je ostal samo še Vilko. Upam, pa da nekoč spoznam vsaj njega.

Slavka Avsenika sem pospremila na zadnjo pot, saj sem se udeležila pogreba. Bil je res zelo čustven in lep. Tudi Vaš govor na pogrebu je bil nekaj posebnega. Enostavno se je dotaknil vsakega posameznika, ki je Slavka vsaj posredno poznal. Hvala Vam za te besede.

Žalostno je, da danes mladina ne spoštuje narodno-zabavne glasbe. Ko sem se pogovarjala s Sašom o tem je rekel, da on vidi spremembo pri mladini. Mogoče v tujini res, v Sloveniji pa je jaz ne vidim. Kar je bilo z Modrijani je res evforija, ki bo ali pa je že počasi minila. Tista kvalitetna muzika, ki pa sta jo naredila Slavko in Vilko (seveda del tudi Vi) pa bo ostala za vedno. Jaz sem zelo ponosna na narodno-zabavno glasbo, na Slovenijo, na naše običaje, moji vrstniki pa na žalost niso. Ni mi težko dvigniti zastave na športni preriditvi. Verjetno k temu veliko prispeva tudi dejstvo, da sem rojena na Dan državnosti. Zelo rada poslušam narodno-zabavno glasbo, pa ne samo Ansambel Avsenik, tudi Ansambel Saša Avsenika, Vesele Svate, Begunjčane,.... Tako muziko imam tudi na MP3-ju. Velikokrat, ko se z družbo vozim v avtu se moram dejansko skregati na temo, kaj bomo poslušali. Saj oni po večini poslušajo samo glasbo bivše YUGE oziroma nek cigu-migu ali pa kot je v navadi RADIO 1, ki je popolnoma Amerikaniziran, kot večina slovenskih radijev. Pa vseeno, narodne zavednosti vsem mladim ali pa celo v veliko Slovencem manjka.

Naj se dotaknem še Prešernove nagrade. Jaz sem že pred petimi leti doma omenila, da bi si nagrado zaslužil Slavko. Pa je ni prejel. Na žalost. Kakšna kuhinja je pri določanju dobitnika Prešernove nagrade, ne vem. Ne zdi pa se mi pošteno, saj bi si jo, roko na srce, zaslužil!!
Kot ste napisali v knjigi, na vrsti je edini še živeči avtor tega fenomena Vilko. Upam, da jo vsaj on dobi. Zanima me, če mogoče veste, ali je možno, da ''navadni smrtniki'' kakorkoli lahko pritisnemo na komisijo oziroma napišemo prošnjo za koga bi želeli, da se podeli nagrada?

Ko je oče prebral knjigo mi je omenil, da naj Vam sporočim, da je tudi on hodil k plavcem (pešarija) v Somborju. Jaz osebno nisem vedla kaj je to, zato sem vprašala očeta.
Sporočil mi je tudi, da naj Vam povem, da se je on v vojski moral skregati z vojaki drugih republik bivše YUGE. Oni so namreč zagovarjali Lepo Breno, moj oče pa Avsenike. Pogovarjali so se o tem, kdo je prodal več plošč Avseniki ali Lepa Brena. Na koncu so spoznali, da vojaki iz bivše YUGE niti ne vedo, kdo so Avseniki. To je bilo leta 1984. Slovenci so stopili skupaj in ''brani čast in slavo'' Avsneikov.

Navdušojoče je tudi dejstvo, da je vsako leto na četvorki predvajana Golica.

p.s. Doma ima že izpred šestih let po steni omare nalepljene izrezke iz časopisa - Gorenjski Glas o Avsenikih. Članki, ki so bili objavljeni pred njegovo smrtjo in tudi po njegovi smrti. Nekako mi je že zmanjkalo prosotra, pa vseeno.

Hvala Vam za knjigo, ki bo ne samo spomin, temveč tudi temelj za naslednje rodove, pa tudi za trenutno živeče ljudi, ki ne poznajo ali pa si zatiskajo oči pred to lepoto narodno-zabavne glasbe.

Poleti, ko končam z izpiti pa me čaka Vaša knjiga Brata Avsenik. Poznam tudi Majo Langus, ki dela v Galeriji Avsenik in mi jo je že lani poleti priporočila. Nisem zagrizena bralka, a vašo knjigo sem tako hitro prebrala, kot še nikoli nobene druge.

HVALA, KER PIŠETE NAŠO ZGODOVINO IN KER STE DALI PEČAT TEMU, DA NE BOMO NIKOLI POZABILI OD KOD IZVIRA NARODNO-ZABAVNA MUZIKA.


Nina Vidic



Irena K.
24.05.2016 ob 08:38

Sreča ni v glavi in ne v daljavi. Ne v žepu in ne pod palcem zaklad.
Sreča je, če se delo dobro opravi in če imaš koga rad.
Tone Pavček



Dragi Ivo!

Vse najboljše in najlepše ob praznovanju rojstnega dne,želim Ti še veliko varnih planinskih pohodov,zdravja,sreče,

predvsem pa tako izvrstnega povezovalca PD Kumarice,saj brez Tebe ne bi bilo takega veselja in sprostitve.

Na zdravje in še na mnoga srečna leta v krogu svojih najdražjih.

Irena



Jožica S.
23.05.2016 ob 21:26

Cenjeni gospod Magister!

Naj plove Vaša ladjica po varnih, srečnih, zdravih valovih vesele prihodnosti.
Vse čestitke iz srca!

Jožica



Janez Planinc
23.05.2016 ob 21:09

Spoštovani g.Sivec!


Iskrene čestitke za vaš rojstni dan.


Včeraj smo imeli člani Kluba ljubiteljev Avsenikove glasbe Senovo prvi izlet, ki smo ga začeli pod Golico in občudovali narcise. Nato smo se odpeljali v Begunje in se poklonili našemu Kralju, se odpeljali v dolino Drage in šli peš do cerkve Sv. Petra in do Sankaške koče.


Lep pozdrav iz Senovega,


Janez Planinc



tašča Anica
23.05.2016 ob 18:54

Dragi zet Ivo!

Za Tvoj rojstni dan
Ti želim vse najboljše,
veliko zdravja, sreče in dobrega razumevanja
v krogu svoje družine in ostalih!

To Ti želi

tašča Anica



Brane ZUPANC
23.05.2016 ob 18:51

Dragi naš Ivo!

Za Tvoj rojstni dan
Ti želiva še mnogo zdravja
prijaznih dni in še veliko lepih besed izpod Tvojega večnega peresa!

Brana Zupan, pesnik
z ženo Marto



Matej Kalan
23.05.2016 ob 18:49

Spoštovani gospod Sivec!

Ob Vašem prazniku Vam iskreno čestitam!
Želimo Vam veliko zdravja, veliko veselja in uspehov pri pisanju knjig ter veliko zadovoljnih bralcev. Hkrati Vam čestitamo za množico knjig, ki ste jih napisali.
Učenci in učitelji iz OŠ Dobrepolje

mentor Bralne značke Matej Kalan



Ema Prodnik
23.05.2016 ob 18:44

Cenjeni gospod mag. Ivan Sivec!

Z vsakim novim delom poskušate še globlje prodreti v resničnost, ki je plod realnosti in Vaše izjemne moči domišljije, muzikalnosti in intimnosti!

Sprejmite moje najboljše želje
ob Vašem lepem prazniku!
Toplo Vas pozdravljam!

Ema Prodnik



Danica Zupan
23.05.2016 ob 18:41

Spoštovani gospod Ivan Sivec,
ob Vašem letošnjem rojstnem dnevu Vama želiva,
da bi še naprej ostali napredni v prijateljstvu s časom.
Z njim se imejte večkrat dobro,
še večkrat zelo dobro,
največkrat pa še boljše.
Voščiva Vam vse najboljše!

Danica Zupan
Jože Zupan



Mian Jež
23.05.2016 ob 17:27

Dragi in spoštovani prijatelj Ivo!



Velikokrat prideš hvaležno v moje misli.

Hvala za tvojo pomoč pri mojih knjigah.

Vse najboljše: sreče, zdravja, uspeha in veselja ti želim ob tvojem rojstnem dnevu.



Lep pozdravljam tebe in soprogo in vama želim ob praznovanju obilo lepih trenutkov



Milan Jež

Željam se pridružuje tudi Deljka



Ana Manfreda
23.05.2016 ob 15:05

Samo najžlahtnejša semena ste izbrali ...
In jih v življenja gredo posejali,
Vklesano vaše ime je v zgodovino...
Edinstvena je vaša pot - neponovljiva,
Cena visoka, a uspešnost neizmerljiva.


In zrelih let čarobnost še naprej naj plemeniti
Vse črke, ki jih vaša misel trosi na papir !
A danes - za vaš rojstni dan voščila trdne niti
Naj tkejo vam vso srečo, zdravje, zadovoljstvo, mir !


Ana Manfreda



Monika
23.05.2016 ob 14:46

VSE NAJ-NAJ,
NAJ VAM VEČNO CVETI MAJ!!!!

MONIKA



Marinka Uršič
23.05.2016 ob 14:21

Cenjeni gospod Ivan Sivec, nedavno sem prebrala vašo drugo knjigo o celjskih grofih BLEŠČEČE CELJSKE ZVEZDE, ki mi je zelo polepšala turobnost deževnih dni. Knjiga mi je bila resnično všeč in mi je lepo približala fevdalno obdobje v našem štajerskem koncu, o čemer sem že nekaj časa želela kaj več prebrati. Vaša knjiga mi je bila zato tembolj dobrodošla, saj je vaš literarni pristop tako priljuden, da knjige kar ni moč odložiti. Hvala vam!

Ker pa na današnji dan praznujete rojstni dan, Vam kličem vse najboljše!

Prilagam še "pesmico":

Cenjeni slavljenec Ivo,
da v zdravju in sreči,
uspešno, kot doslej-
orali, sejali in želi bi
to svojo obsežno
literarno njivo!...

Da uresničevali še naprej
svoje zamisli bi in sanje,
da pesmi lepih mnogo še,
napisali nam bi
in odličnih knjig za branje!

Vse najboljše za 67. rojstni dan,
Vam voščim tudi jaz in moji vsi,
naj bo Vam z žarki sreče obsijan,
da željo Vam sleherno,
bodočnost izpolnila bi!

Lepo Vas pozdravljam!
Marinka



997. PREDSTAVITEV
22.05.2016 ob 20:38

Pravljična dežela - predstavitev Palčka Zalivalčka
pri Fartku na Gobavici - celodnevna prireditev

Spoštovani g. Ivan Sivec!

Zahvaljujemo se Vam za prečudovit pravljični dan v Pravljični deželi v gozdu Fartkove domačije, kot ste jo vi lepo poimenovali. Občudujemo Vas in Vaše ustvarjalno delo. Najlepše se Vam zahvaljujemo, da verjamete v nas in naš skupni projekt Pravljične dežele, ki bo vsako leto ob takem času, z novo zgodbo o Palčkih. Za PALČKA ZALIVALČKA v gozdu bomo poskrbeli, kot smo zaprisegli na otvoritvi ...
Hvala Vam za res enkratno pravljično doživetje na Gobavici nad Mengšem. Lepo smo se imeli. Srečno in vse lepo do prihodnjega srečanja z Vamio.

Sabrina in Tomaž FARTEK



Metka
21.05.2016 ob 20:30

Vaša knjigo o Barbari Celjski je FENOMENALNA!!!
Priporočam jo v branje vsem bralcem, posebno še ženskam, da boste videle, kako se dela z moškimi!
Bravo, pisatelj Sivec!

Metka



995. PREDSTAVITEV
19.05.2016 ob 21:03

Z mengeškimi upokojenci po Kajuhovi poti in do Najevske lipe


Dragi Ivan,

vsako leto druženja s tabo je nova, neponovljiva dogodivščina. Si neizčrpen vir znanja, duhovitosti. Tvoja ljubezen do domovine je nalezljiva. Naenkrat se počutimo veliki, pomembni. Hvala ti za vse te izkušnje. Brez tebe ne bi videli Najevske lipe, ker si upaš in si vztrajen in nam kažeš pot, kako postati uspešen. Hvala ti!

Za Društvo upokojencev Mengeš Marija Štebe



994. PREDSTAVITEV
16.05.2016 ob 22:24

Ljubljana - 16. 5. 2016 - predavanje o celjskih grogih in knezih - Ljubljana-Moste

Spoštovani g. Ivan Sivec!

Hvala za čudovito predavanje. Ste izreden poznavalec naše zgodovine, ki jo znate prikazati poetično. Posebno 'vžge' žar, s katerim predavate vsebino, kar posebej privlači poslušalce. To lahko stori le odličen poznavalec, ljubitelj in rodoljub! Iskrene čestitke in še naprej s takim zanosom.

Za skupnost sv. Jožefa Lojze Podlogar



Mitja
14.05.2016 ob 15:07

Čestitam k vsem literarnim delom, posebno k grofom Celjskim!

Mitja



Polona
12.05.2016 ob 22:12

Gospod Sivec,
kadar zacveti maj, se vedno spomnim vaše in Miheličeve neminljive pesmi Kakor sedaj cvetel bo maj ...
a naju dveh več ne bo ...

Na žalost!

Polona



993. PREDSTAVITEV
11.05.2016 ob 21:37

Prva predstavitev knjige KRALJICA S TREMI KRONAMI
- Barbara Celjska - Ljubljana - Glavarjev vrt pod Gradom

Spoštovani g. Sivec!

V izredno veselje mi je bilo, da sem Vas osebno spoznal in da sem toliko novega izvedel o Celjskih grofih in knezih, še posebno pa o izredni kraljici s tremi kronami - o Barbari Celjski.
Hvala Vam in naj Vam teče pisateljsko pero tudi vnaprej!

W. F. Jurečič, AIH



992. PREDSTAVITEV
10.05.2016 ob 22:42

Knjižnica Senovo - Viharnik vrh gora

s citrarko Jasmino Levičar in voditeljem Vilijem Planincem


Spoštovani g. Sivec!

Najlepša hvala za lep večer, ki smo ga preživeli v knjižnici na Senovem, kjer že skoraj 100 let poslušamo naše godbenike. Ti z veseljem zaigrajo tudi kako Avsenikovo, tudi na božično-novoletnem koncertu.
Čestitke ob Viharniku vrh gora in za ohranjanje kolektivnega slovenskega glasbenega spomina tudi v besedi.
Srečno!

Vili Planinc, Valvazorjeva knjižnica Krško, enota Senovo



statistika
10.05.2016 ob 15:34

Po podatkih knjižničnega sistema cobiss je bilo v slovenskih knjižnicah v prvih štirih mesecih leta 2016 izposojenih 11.346 Sivčevih knjig, kar pisatelja uvršča na peto mesto med vsemi slovenskimi avtorji.

Prvih sedem najbolj izposojenih knjig je bilo:

1) Vitezi jutranje zarje .......... 536 izposoj

2) Bleščeče celjske zvezde ........ 479

3) Zadnji mega žur ................ 313

4) Viharnik vrh gora .............. 254

5) Kralj Samo ..................... 222

6) Zadnji keltski poglavar ........ 213

7) Usodna emonska lepotica ........ 166



Veronika K.
10.05.2016 ob 09:56

Spoštovani gospod Ivan!

Zahvaljujem se Vam za Vaši dragoceni knjigi o grofih Celjskih: Vitezi jutranje zarje in Bleščeče celjske zvezde. Prisrčna hvala tudi za posvetila. Lepe besede! Ni čudno, da so se mi orosile oči od solz ganjenosti. Živim v kmečkem predelu in nisem vajena tako lepih besed, kajti pri nas ob Sotli je življenje trdo, veliko pridelkov nam uničijo poplave, mladim to jemlje voljo do kmetovanja. A kmečki živelj je vajen tiho potrpeti in gledati naprej in upati na boljše čase.
Rada bi Vam še povedala, da prebiram Vaša dragocena dela že dlje časa. Zelo dobro se še spomnim Vaših lepih zgodb, ki so izhajale v Kmečkem glasu. Znano mi je tudi Vaše dragoceno delo na Radiu Ljubljana oz. Slovenija.
Izrekam Vam iskreno zahvalo v mojem imenu in v imenu mnogih, mnogih ljudi, ki Vas globoko cenimo in pričakujemo še veliko Vaših dragocenih del.
Lepo Vas pozdravljam in želim vse dobro!

Veronika K.



991. PREDSTAVITEV
08.05.2016 ob 17:09

Slavnostni govornik na dvorišču kanoniške hiše ob odkritju spomenika Petru Pavlu glavarju - ob 295. obletnici Glavarjevega rojstva

Dragi rojak, naš pisatelj Ivan Sivec!

Prelepi sončni maj nas je zbral na vrtu pod ljubljanskim gradom, kjer smo blagoslovili kip P. P. Glavarja, ki nam bo vedno v spodbudo in ponos. Hvala vsem za obogatitev dneva ob spoznanju velikega Slovenca. Tu so korenine, ki jih ne smemo pozabiti ...
Hvala, Ivan, za tvoj imeniten prispevek!

Jože Lap, stolni prošt



bralec Miha
08.05.2016 ob 16:58

Prebral sem vse vaše zgodovinske knjige, ki so najboljše od vseh drugih. Močno ste presegli Finžgarja, Tavčarja, pa tudi mnoge svetovne klasike. Slovenski bralci smo vam hvaležni.
Le še napišite kaj za nas, Slovence!

Miha



Marjana
06.05.2016 ob 14:26

Danes sem že videla vašo novo knjigo o Barbari Celjski v knjižnici in se mi je zdela zelo lepa. Sem pa močno razočarana, ker jo morajo najprej vpisati v register in mi jo še niso hoteli dati. So mi pa rekli, da so jih ljubljanske knjižnice vzelo več kot trideset, kar pomeni, da jo bom brez skrbi kmalu dobila. Sem vstopila v čakalno vrsto in upam da bodo administracijo uredili čez nedeljo.

v pričakovanju branja
Marjana M.



MARIJA M.
05.05.2016 ob 21:50

Čestitam, gospod pisatelj, k izidu Barbare Celjske. Doslej o njej nisem vedela nič. Komaj čakam, da bodo to knjigo dobili v naši knjižnici. Upam, da jih ne bodo spet vse izvode pobrali pred menoj.

Hvala!

Marija M.



Matej
03.05.2016 ob 10:35

Gospod pisatelj,
ali mi lahko pošljete vsebine za Zadnji mega žur, Finta v levo in Škorpjonov pik. Imam vse tri knjige za prebrat, pa ni nikjer natisnjenih vsebin. Za branje pa nimam veliko časa ker igram fusbal.
Matej



Frenk
02.05.2016 ob 17:38

No, kdaj zdaj izide tretja knjiga o Celjskih Grofih?
Čas bi že bil.
Frenk



Manca
29.04.2016 ob 17:52

Res je, Sivc ti si faca!

Manca



Samo V.
28.04.2016 ob 17:05

Občudujem vas kot pisatelja, saj ste za mene in mojo družino najboljši slovenski pisatelj vseh časov. Blagor tistim ki živijo z vami in imajo ob sebi vsak dan tako bogato osebnost.

Samo V.



Melanija
26.04.2016 ob 19:38

Napisal si več dobrih knjig. Najboljše so zgodovinske in biografske, pa tudi resne mladinske.

Melanija



Mojca R.
24.04.2016 ob 09:47

Obe knjigi sem že zdavnaj prebrala, zdaj čakam nestrpno tretjo o Barbari Celjski. Vse te knjige bi morali prebrati vsi učenci in dijaki, ne pa, da berejo ameriške traparije.

Mojca R., okolica Celja



Povzetek vsebine za knjigo BLEŠČEČE CELJSKE ZVEZDE na cobissu
23.04.2016 ob 06:27

Druga ljudska kronika se začne leta 1316, ko dobi Friderik I. Žovneški po smrti svojega očeta v last družinsko dediščino. S tem, ko si je zagotovil ugodno dedno pogodbo, se je Friderik po izumrtju Vovbrških preselil na grad Celje in postal prva bleščeča celjska zvezda. Tudi njegova naslednika, prav tako bleščeči celjski zvezdi, Herman I. Celjski in Herman II. Celjski, sta povečala posestva, bogastvo in ugled celjskih grofov. Tri temne zvezde so bili Turnški, predniki kronista Modesta, ki so razkrili marsikaj, kar ni smelo v uradno kroniko. Na primer kako so grofje Celjski obiskovali dunajsko javno hišo, gradnja knežjega dvora, še preden so postali knezi, veliki celjski pretep v času kosovske bitke. Druga kronika se konča leta 1398 v času bitke med kristjani in Turki pri Nikopolju (ob Donavi, v današnji Bolgariji), v kateri dva celjska junaka rešita življenje organizatorju vojnega pohoda, kralju Sigismundu Luksemburškemu.



Povzetek vsebine za knjigo VITEZI JUTRANJE ZARJE na cobissu
23.04.2016 ob 06:26

Petinštiridesetletni menih Modest se namerava oženiti z Minko, a ga predstojniki odvlečejo v Friderikov stolp v Celju in mu naložijo nalogo, naj napiše kroniko o Celjskih grofih, češ da je mnoge med njimi še osebno poznal. Poleg tega je bil njegov prednik Bernard Turnški oproda svobodnega viteza Konrada I. Žovneškega. Zabičajo mu, naj vrže na papir o Celjskih samo najlepše, zato Modest poleg uradne Kronike grofov Celjskih na skrivaj piše tudi ljudsko, ki bo obsegala pet delov. Prva kronika sega v leto 1224, opisuje življenje na gradu Žovnek, in se konča leta 1278, ko sta se spopadla Rudolf Habsburški in češki kralj Otokar. Štirje žovneški sinovi in oprodi Bernard in Lenart si na začetku otežijo vest z ropom ob prvem svitu, pravico prve noči in dvojnim ubojem, po očetovi smrti pa se spreobrnejo in se kot Vitezi jutranje zarje odkupijo za svoja slaba dejanja.



Meri
21.04.2016 ob 19:53

Prebrala sem zdaj VSE vaše mladinske. Super so, najboljši pa je Zadnji mega žur in Pege na soncu. Zadnja je videti na videz sladka, je pa ZELO kruta.

Meri



V. V.
18.04.2016 ob 18:53

Čestitam vam za knjige o Celjanih, ki jih sedaj berem in ugotavljam, da kljub zgodbam mojih prednikov - predvsem moje stare mame, ki je umrla pri 102 letih ne vem vsega. S knjigami ste mi veliko povedali. Moja stara mama je veliko vedela in sem bila ponosna, ker mi je babica govorila o lepemu dekletu , ki je živelo pod gradom in je Herman II hodil k njej ter imel z njo veliko otrok. Ne samo enega. Tako smo mi Celjani vedno zelo ponosni na Celjske. Zdaj sem vzela knjigi v knjižnici in sem prepričana , da bom verjetno vse knjige kupila za mojo 2000 kom veliko domačo knjižnico. Hvala vam!

V. V:



Marinka
18.04.2016 ob 12:02

Meni so Vaše knjige zelo všeč. Komaj čakam Barbaro Celjsko, ki je - kot napovedujete - Kraljica s tremi kronami. Bo kaj kmalu v maju izšla?

Marinka



990. PREDSTAVITEV
16.04.2016 ob 00:00

Spoštovani gospod pisatelj Ivan Sivec!

V veliko čast si štejemo,da Vas smemo gostiti v naši hiši v okviru naše 35.obletnice delovanja. Ponosni smo na našo skupno organizacijo literarno-glasbenega večera, ki prispeva k še boljši prepoznavnosti naše turistične kmetije, kakor tudi lokalnega okolja in celotne destinacije Maribor-Pohorje.
Zahvaljujemo se Vam za vaš izjemen prispevek na področju kulture, zgodovine in domoljubnosti. Veseli smo, da se Vaša hči z družino vedno znova in znova vrača h Kovačniku, kateri smo posebej hvaležni, da nas je navdušila za organizacijo literarnega večera z očetom.
Tovrstni projekti so nam v veli izziv in širijo obzorja naših misli in duha.
Gospod Ivan, velik in izjemen človek ste!
Globoko Vas spoštujemo in verjamemo, da v bodočnosti znova najdemo željo po medsebojnem sodelovanju.
Vedno dobrodošli na Planici, pohorski kraljici pri Kovačniku!
Družina Štern: Angelca, Janez, Barbara, Danilo, Julija in Ačjaž



statistika
13.04.2016 ob 12:44

Po podatkih knjižničnega sistema cobiss je bilo v prvih treh mesecih leta 2016 v slovenskih knjižnicah izposojenih 8.890 Sivčevih knjig. Najbolj izposojene so bile:

1) Vitezi jutranje zarje .......... 410 izposoj

2) Bleščeče celjske zvezde ........ 369

3) Zadnji mega žur ................ 239

4) Viharnik vrh gora .............. 211

5) Kralj Samo ..................... 174

6) prve lastovke .................. 131

7) Usodna emonska lepotica ........ 129

8) Cesar Arnulf ................... 123

9) Kneginja Ema ................... 120

10) Zelena solza ................... 119



Nejc
12.04.2016 ob 21:35

Si bil na naši šoli in me zanimajo vse tvoje knjige. Dve sem že prebral. Kul!!!

Nejc



Marija Č.
09.04.2016 ob 15:35

Nisem prebrala še vseh vaših knjig, veliko pa sem jih. Najbolj mi je všeč to, da so razumljive in napisane v klenem slovenskem jeziku. Joj, kakšne stvari danes tiskajo in kakšne stvari dobivajo celo nagrade!!! Bolj je nesmiselno, bolj je gor vzeto. Vidim pa, da se ne znate siliti naprej in se ne slikate z znanimi politiki, zato pa ste bolj v ozadju, kar je za dobrega pisatelja glavno.
Vas bodo pa hvalili po smrti, jaz pa vam dam priznanje že zdaj.

Marija C.



Naja
07.04.2016 ob 18:32

Bili ste na naši šoli in ste kljub letom ful faca!

Naja



989. PREDSTAVITEV
06.04.2016 ob 16:57

OŠ Poljčane - za višjo stopnjo


Spoštovani gospod Sivec!

Zahvaljujem se Vam za čudovite trenutke ob Vašem obisku na naši šoli.
Vaše pripovedovanje me je še posebej navdušilo za knjigo Zadnji mega žur. Bi pa z veseljem obiskal tudi Aljasko. Morda pa se srečava!

Gašper Bedenik, devetošolec



988.PREDSTAVITEV
06.04.2016 ob 16:31

OŠ Poljčane - za nižjo stopnjo

Spoštovani gospod Sivec!

Hvala za lepe trenutke ob branju vaših knjig.
Moj oče, Mesarič Alojz, ki bo letos dopolnil 95 let, je prebral vse vaše knjige. Kar naprej mu knjižničarka nosi vaše knjige tudi iz drugih knjižnic.
Danes si je želel priti v šolo, pa je žal v soboto padel in smo mu odsvetovali. Mogoče pa kdaj drugič. Tudi on je bil igralec, napisal je nekaj knjig, skratka LEPO VAS POZDRAVLJA,
enako pa mi vsi, ki smo danes doživeli z Vami nepozabno dopoldne.

Jelka Regvart Voglar



Maja
05.04.2016 ob 16:11

Meni je bila knjiga Pege na soncu ful ušeč. Pište še take knjige!!!!

Maja



Anita
03.04.2016 ob 13:47

Gospod Sivec,
včeraj in danes dopoldne sem prebrala Bleščeče celjske zvezde. To je ZELO zanimiva in poučna knjiga, ki bi jo morali prebrati vsi naši šolarji in še bolj učiteljice in učitelji zgodovine, da ne bi učili zgodovine samo za sedemdeset let nazaj. To je naša prava in ponosna zgodovina, z vsemi človeškimi napakami vred kar daje knjigi še večjo verodostojnost.
Bravo, bravo!!!

Anita



987. PREDSTAVITEV
01.04.2016 ob 18:26

Predstavitev knjige PEKLENSKI RAJ NAMIBIJE - pri Jelnikarjevih v Lesnem Brdu,ob otvoritvi novega poslovno-servisnega objekta

Spoštovani Ivo!

Vesela sem, da si ob našem velikem dogodku povedal nekaj lepega o Feliksu, mojemu možu, soustanovitelji našega podjetja Trans Felix. Hvala Ti!

Marija Jelnikar



Marija Č.
30.03.2016 ob 13:39

Zadnje čase berem samo še vaše knjige. So razumljive in zanimive, pa še veliko se izve. Meni so všeč vaše mladinske knjige in zgodovinske povesti in romani. Najboljše so o celjskih Grofih. Komaj čakam naslednje!


Marija Č.



Niko
29.03.2016 ob 12:39

Prebral sem Pege. So ful v redu in jih priporočam vsem mladim in tastarim!

Niko



Mari
27.03.2016 ob 20:59

Malo pozno a iz srca vam želim lepe velikonočne praznike ter še veliko takih knjig, kot so o Celjskih grofih in knezih, ki so ful dobri.

Mari



Mark
27.03.2016 ob 13:43

Dedi, hvala za pirhe, za darilo in za lepo pogostitev!

Mark



Marjana
26.03.2016 ob 14:12

Tudi jaz Vam želim vesele velikonočne praznike
ter veliko veselja s pirhi in
nadaljnjimi knjigami, ki prihajajo!

Marjana



Viktor
25.03.2016 ob 18:58

Želim Vam vesele velikonočne praznike
in veliko novih lepih vaših knjig!

Viktor



Tonček
25.03.2016 ob 16:52

Gospod Sivc,
veliko pirhov!

Tonček



Anica in Jurij
24.03.2016 ob 21:14

Spoštovani!

Vsej družini želimo zdrave in blagoslovljene velikonočne praznike, v upanju, da bi vstali Kristus prinesel mir v naša srca ,in da bi bilo več spoštovanja med ljudmi.
Otroke pa naj obdari priden 'zajček.'"
Vam pa hvala za poučne knjige in da bi Vam še naprej lepo teklo pero.

Anica in Jurij iz Maribora



Betka
24.03.2016 ob 09:21

Gospod Sivec,
želim vam lepe velikonočne praznike in veliko pirhov.
Moram vam zapisati, da sem vaša redna bralka in da sem prebrala skoraj vse vaše knjige. Posebno dobre so zgodovinske. Tako veliko izvemo, kaj se je dogajalo na naših tleh, pa še ljubezenske zgodbe so zanimive.
Čestitam za celoten opus in bodite zdravi!

Betka



Mariča
22.03.2016 ob 21:39

Tudi jaz vam moram potožit da se pri nas knjig o celjskih Grofih ne dobi.
Čakam že tri tedne, da bi jih prebrala.
Ukrenite kaj!

Mariča



Mihi
20.03.2016 ob 08:09

Snoči se prebral Pege na soncu. Ful v redu.

Mihi



Aleš
17.03.2016 ob 21:06

Gospod pisatelj, prebral sem VSE vaše zgodovinske knjige. O Karantaniji je zelo zanimivo, saj nismo nič vedeli o tem, v šoli pa se tud skoraj nič ne učijo o tem.
Rimljani so precej zahtevni, a odlično branje. Posebno Kelti so me presenetili.
Prava poslastica pa so knjige o Celjskih grofih. Zakaj pa ste izdali samo prvi dve, ko pa sme prebral, da ste napisali vseh pet. Komaj čakam, da pridejo še ostale tri.
Upam, da bodo prišle v knjižnice kaj kmalu.
In res je, iz Celja se mi je pritožila kolegica, da knjig ni na izposojo, v Mohorjevi knjigarni pa tudi vse prehitro poidejo za odkup.
Pa nič ne zamerite, knjige so SUPER, to pa je glavno!

Aleš



Marija
15.03.2016 ob 20:23

Potrjujem pritožbo Celjanke, da knjig o celjskih grofih ni ne v Celjski knjižnici, pa tudi ne v knjigarnah. Vsi jih nabavijo premalo pa jih potem ni.
Prosim, ukrepajte, gospod Sivec!

Marija



986. PREDSTAVITEV
14.03.2016 ob 22:08

Žirovnica - Društvo upokojencev . Viharnik vrh gora


Spoštovani gospod pisatelj!

Iskrena hvala za zanimivo in izčrpno predstavitev knjige Viharnik vrh gora. Bili smo izredno počaščeni, da ste bili ponovno med nami in nam predstavili delo velikana Avsenika.
Podpredsednik DU Žirovnica Janez F.



Celjanka
14.03.2016 ob 11:19

Gospod Sivec,

čakam v čakalni vrsti za knjige o Celjskih grofih, pa nikakor ne pridem na vrsto. Zanima me, zakaj v knjižnici naročijo tako malo knjig, mi pa potem čakamo kot nori. Treba je vedeti, da se bodo te knjige dobro brale v Celju in okolici, zato bi morali naročiti bistveno več knjig. Za kakšen šund imajo denar, za vaše dobre knjige pa ne.
Storite kaj in jim recite, naj nas ne pustijo čakati.

Celjanka



AMP
11.03.2016 ob 17:26

Spoštovani gospod Sivec

Čeprav spada Gregorčič med moje najljubše pesnike, ga že dlje časa nisem prejela v roke. Letos pa mineva 110 obletnica njegove smrti, zato sem spet pobrskala malo po vseh izdajah njegovih Poezij, ki jih imam doma(imam večino, kar je bilo izdanega).In med temi knjigami sem odkrila tudi Vašo, Biseri bolečine. Kupila sem jo takrat, ko je izšla, a ker imam doma precej knjig, je bila ta ena od tistih, na katero sem pozabila, da jo imam doma. Bila sem zelo vesela, da sem jo našla. Potem sem na internetu izvedela, da ste izdali tudi knjigo Planinska roža in sem si jo sposodila v knjižnici. Obe sem prebrala. Čeprav je bilo na internetu objavljeno, da je ta zadnja že pošla, sem vseeno poskusila pri založbi Karantanija, kjer so mi res našli še en izvod in mi ga takoj poslali. Pred nekaj meseci mi je umrl drag prijatelj in vsakdo izmed nas se po svoje spopada z izgubo nekoga, ki mu je v življenju veliko pomenil. Vaši dve knjigi sta mi bili pri tem v veliko oporo. Zato - hvala lepa zanju.

AMP



statistika
11.03.2016 ob 09:45

V prvih dveh mesecih leta 2016 je bilo po podatkih knjižničnega sistema cobiss v slovenskih knjižnicah izposojenih

6.025 Sivčevih knjig

To Ivana Sivca uvršča na peto mesto med vsemi slovenskimi pisatelji, živimi in neživimi.

Največkrat so si bralci izposodili naslednje
Sivčeve knjige:

1) Vitezi jutranje zarje ...... 235

2) Bleščeče celjske zvezde .... 217

3) Viharnik vrh gora .......... 154

4) Zadnji mega žur ............ 136

5) Kralj Samo ................. 114



Jure
10.03.2016 ob 18:31

Prebraul sem Pege na soncu. Carska knjiga!

Jure



Zare
07.03.2016 ob 18:14

Najraje berem zgodovinske knjige. Vaše so dobre o Rimljanih, Karantancih in zadnje o Celjskih Grofih. Zdi se mi, da bodo te najbolj brane od VSEH!!!

Zare



Meri
05.03.2016 ob 13:47

Gospod pisatelj,

knjigo o celjskih grofih so tako dobre, da bodo pri tistih, ki jih ne bodo prebrali, spodbudili veliko fovšarije ker sami ne znajo pisati, posebno v vaših pisateljskih krogih.
Drugače pa ste vi zelo dober pisatelj!

Meri



Miča R.
03.03.2016 ob 20:20

Na FB sem videla, da ima danes Vaš prijatelj in sodelavec Franc Mihelič 67. rojstni dan.
ČESTITAM!!!

MIča



Tadej
03.03.2016 ob 11:22

Gospod pisatelj,
zelo so mi všeč zgodovinski romani izpod vašega peresa oz. iz vašega računalnika.
Strinjam se z gospod dr. Gržanom, da vas bodo cenili šele pozneje, ko vas več ne bo, v Mengšu pa Vam bodo postavili spomenik.
A raje še dolgo živite
in kaj lepega še napišite!!!

Tadej



Matija
28.02.2016 ob 15:44

Gospod Sivec,
prebral sem vašo knjigo Vitezi jutranje zarje. Je prav v redu. Veliko novega sem izvedel o času srednjega veka. Pišete preprosto, ljudsko, za vse ljudi. To je vaša velika prednost pred vsemi pisatelji. To je precej bolje kot Finžgarjeva zadeva, ki je v nekaterih poglavjih
preveč nerazločna.

Matija



Mihael Č.
26.02.2016 ob 17:51

Javljam se vam iz MB. Sem prebral že skora vse vaše knjige. Najbolše so zgodovinske. Tele s Celjskimi grofi pa so najbolj super. Komaj čakam na naslednje. Posebno me zanima Veronika.

Mihael



Danica Z.
24.02.2016 ob 09:38

Šentrupert, v februarju 2016

Spoštovani gospod Ivan Sivec,

tudi pri Vaši drugi celjski knjigi Bleščeče celjske zvezde bom začela na koncu.
Se spomnim, da ste v Društvu slovenskih pisateljev ob predstavitvi knjig rekli, da so Vam spremne besede pisali sami dobri strokovnjaki. Gospod doc. dr. Tone Ravnikar je že eden takih. Celjane ima več kot v malem prstu. Njegov prispevek je odličen namig k temu, kako pomembno je to, da ste se lotili pisanja romana, kot pravi on: ljudske kronike, o tako pomembni rodovini naše zgodovine. Njegova spremna beseda pa daje pravzaprav vedeti to, kako blizu in daleč so segale povezave Celjanov. Že kdor prebere to – v zgodovinskem pogledu visoko strokovno napisano besedo, lahko z vsem spoštovanje reče: &#8222;Tale gospod Ivan Sivec je pa res dovolj pogumen in še bolj sposoben, da si upa poseči po bleščečih zvezdah takega kalibra, kot so bili trije najpomembnejši Celjski. Skoraj bi verjela, da se Vam je kateri od njih 'prikazal0, Vam kaj prišepnil, razložil in Vas opogumljal pri hoji na poteh njihovega zares razgibanega življenja.
Čestitam Vam za izbrani naslov. Kako prav je, da ste celjske glavne junake 'vkovali' v zvezde. Če človek pomisli na današnje kvazi zvezde, ob tem samo globoko vzdihnem, s kakšnimi pravim i zvezdami se bo soočil ob branju Vaših celjskih zvezd. Ja, naslov je dober zadetek in prav tak je čudovit portret slikarja Jožeta Barachinija. Obema čestitke že kar na začetku!
Holivudska zgodba se odvija pred nami. Ja, tam v Ameriki bi iz tega dogajanja zagotovo naredili odlični zgodovinski film in zelo gledljivo TV nadaljevanko. Za naše razmere pa to seveda ni možno. Zato pa toliko bolj uživamo ob branju! Vsa Vaša pripoved teče kot namazana. Najbrž gospodje Celjski 'tam zgoraj' zdaj kakšno kupico spijejo tudi na Vaše zdravje prav zadovoljno. Ovekovečili ste jih res enkratno. Poleg zgodovinske verodostojnosti, ki je spet dodana v odličnih fotografijah in rodoslovnem deblu, ste tudi globoko psihološko izrisali prav vse tri zvezde, tako da zaživijo in živijo pred nami v vsem svojem blišču, pa tudi bedi in tisti vsakdanjosti, ki pritiče vsakemu človeku, ker je vsakdo krvav tudi po kožo, četudi je grofovske krvi.
Biti slaven in bogat pa ni bilo niti najmanj lahko. Viljem, trije Židje in strupena kača to prav posebej dokazujejo v zgodbi. So se pa dobro znašli. Bravo, Celjani! Brez njih tudi Ivan Sivec ne bi mogel napisati pentalogije, ki bo knjižno zaznamovala leto 2016.
Zdi se mi, da tudi Vam, podobno kot Celjanom, ne manjka pozitivne drznosti, sicer si ne bi upali ubesediti tako veličastne epopeje o njih. Čeprav je pripoved iz zgodovine, bi rekla, da zagotovo ne brez namena, v njej po Vaši zaslugi izstopajo mnoge modrosti kot opominjajnje za današnji čas in morda še bolj za prihodnost …
Gospod Sivec, vidim, da zelo uživate na predstavitvah Vaših knjig. Temu bi se reklo, da počivate na Vaših lovorikah. Upravičeno. Pa drugi to cenijo? Recimo zdajšnji Celjani? Vsekakor bi morale biti Vaše knjige obvezno čtivo v šolah, v Celju pa bi Vas morali proglasiti za častnega meščana. Ljubljanski župan je ob izidu knjig o Rimljanih in Emoni to priložnost zamudil, upam pa, da bo vsaj celjski to popravil. Celjani, zganite se, pisatelj Ivan Sivec Vam je prinesel darilo odprtih rok.
Vam in vsem sodelavcem, ki so Vam stali ob strani, pošiljam lep dolenjski pozdrav!

Danica Zupan



Staš
22.02.2016 ob 10:22

Tvoje mladinske knjige so kul!!!


Staš



Meri
21.02.2016 ob 08:22

Tudi meni so tvoje knjige blizu.

Hvala!

Meri



Marinka Uršič
20.02.2016 ob 20:17

Cenjeni g. pisatelj Ivan Sivec, z veseljem sem prebrala prvo od knjig o Celjskih grofih Vitezi jutranje zarje, Bleščeče celjske zvezde pa sem šele pričela brati. Tudi ta vaša literarna stvaritev kaže na to, da ste se temeljito pripravili na ta izziv, da ste ob tem ogromno literature preštudirali, preden ste dejstva oblekli v brokat in škrlat svoje nenadkriljive domišljije! Bralec je lahko očaran tudi nad lepo izraženimi globokimi mislimi, ki so v bistvu cvetice vaše duše. Poleg zgodbe same, sem navdušena nad vašim slogom, s katerim se preprosto približate širšemu občinstvu in zlasti še starejšim, ki cenimo "solidno" napisane knjige. Hvala vam za še en literarni doprinos, v čast našemu narodu, ki je še premalo osveščen o svojih koreninah in o zgodovinskih dejstvih iz srednjeveških časov...
Še dobro, da imamo vas, da nam preteklost približate, da nam je iz vaših knjig ponujena kakor na pladnju! Lepo vas pozdravljam! Marinka



985. PREDSTAVITEV
19.02.2016 ob 22:38

Rimske Toplice - predstavitev prvih dveh knjig o grofih Celjskih

Spoštovani g. Sivec!

Veseli smo, da prvi dve tega pomembnega zgodovinskega dela predstavljate tudi v naši knjižnici. Kraji na območju, ki ga pokriva Knjižnica Laško, so v določenem obsegu pomembno povezani s Celjskimi, posebno Jurklošter s Friderikom in Veroniko. Upam, da bodo vaše knjige o tej najpomembnejši 'slovenski' plemiški družini dobro sprejete in da bodo med drugim pripomogle tudi k krepitvi nacionalne zavesti. Želim vam veliko ustvarjalnih impulzov še v prihodnje!

Matej Jazbinšek, direktor Knjižnice Laško



984. PREDSTAVITEV
18.02.2016 ob 22:00

Osrednja knjižnica Celje - prvi dve knjigo o grofih Celjskih

Cenjeni gospod Ivan Sivec!

Bilo mi je v izjemno čast, da sem lahko podoživljala in obiskovalcem predstavila prvi dve knjigi o velikih Celjskih. Prebrala sem ju z užitkom in ne po dolžnosti ter uživala v izjemno lepem in tekočem jeziku. Navdušile so me številne stvari: zgodovinski pogled iz drugega zornega kota, pozitiven pristop, izjemne misli, karakterji Celjskih, pogledi na ženske, čutno zaznavanje krajev, pokrajine, slikovitost izrazov ...
Odlično - za ljudi - za zavedanje lastne zgodovine - za zavedanje korenine, moči, poguma.
Hvala za ustvarjeno in hvala za 'zgodovinsko' druženje.
S spoštovanjem!
mag. Marijana Kolenko



Angelca
17.02.2016 ob 17:06

Gospod Sivec,

moram vam povedati da vas občudujem.
Le kdaj spšite, ko pa napišete toliko knjig. Jaz jih ne morem sproti niti brati.
So pa zelo dobre tiste stare ljubezenske in nove o celjskih grofih in Emoni, nekdanji Ljubljani.
Napišite še veliko takih zanimivih knjig, prosim!

Angelca



Iztok
17.02.2016 ob 15:36

Res so dobre rimske knjige in zadnji dve o Celjskih.

Iztok



Peter J.
16.02.2016 ob 17:40

Prebral sem prva dva romana o Celjskih grofih in sem bil ZELO presenečen, koliko veste o zgodovini Celjanov. Veliko ste stvari preštudiral.
Hvala za lepe knjige, komaj čakam nove!

Peter



Matej
16.02.2016 ob 12:17

Imam ime po pesniku Mateju Boru. Nasploh so mi všeč pesmi in knjige o naših junakih. Prakvat sem prebral knjigo MOJI EDINI, KI JO LJUBIM!
To bi morali imeti v vsaki hiši!!!

Čestitam, gospod pisatelj!

Matej



Marija
14.02.2016 ob 11:20

Gospod Sivec,

ste kaj zaljubljeni?

Jaz sem v vaše knjige.

Pa brez zamere!

Marija



Mihi
12.02.2016 ob 21:47

Za mene ste najboljš pisatelj na svetu!!!
Celjski grofi pa so pika na i.

Mihi



Nika
11.02.2016 ob 15:03

Gospod Sivec,

včeraj ste bili v Zvezdah - čez celo stran.
Jaz p Vam raje napišem, da sem že prebrala obe vaši knjigi o Celjskih grofih in da sta ZELO v redu.
Lep pozdrav vsem sodelavcem knjige, še posebno pa Vam!

Nika



statistika
09.02.2016 ob 12:39

V januarju 2016 je bilo po podatkih knjižničnega sistema COBISS v slovenskih knjižnicah izposojenih 2790 Sivčevih knjig. To ga po izposojenosti uvršča na peto mesto med vsemi slovenskimi pisatelji.

Najbolj izposojene Sivčeve knjige so:

1) Vitezi jutranje zarje ........... 62 izposoj

2) Zadnji mega žur ................ 59

3) Bleščeče celjske zvezde ......... 58

4) Kralj Samo ...................... 48

5) Pege na soncu ................... 46

6) Petelinja drsalna šola ......... 46

7) Zadnji keltski poglavar ......... 45

8) Zelena solza .................... 44

9) Bomba na šoli ................... 43



Posavje info
09.02.2016 ob 11:53

PISATELJ IN SLIKAR SKUPAJ O GROFIH CELJSKIH

Župan občine Radeče Tomaž Režun je podelil priznanje in kipec za dolgoletno odmevno delovanje v kulturi slikarju Jožetu Barachiniju, ki je sodeloval tudi s pisateljem Ivanom Sivcem pri portretih za naslovnico njegovih petih najnovejših knjig o grofih Celjskih. V petek zvečer se je v Domu kulture Radeče odvila slovesnost v počastitev prihajajočega kulturnega praznika. Slavnostni govornik je bil slavist, novinar, pisatelj in pisec besedil za ansamble mag. Ivan Sivec.
Opus njegovih literarnih del je zelo obsežen, piše za mlajšo in starejšo generacijo, v zadnjem času pa se veliko ukvarja z raziskovanjem naše preteklosti. Del proučevanja je posvetil življenju in delu najznamenitejše slovenske plemiške rodbine, ki se je z gradu Žovnek v Savinjski dolini »ustoličila« na celjskem gradu. Napisal je pet knjig o grofih in knezih celjskih in v začetku letošnjega leta sta se na prodajnih policah znašli prvi dve knjigi, ki bosta zagotovo našli enako dober odmev med bralci, kot vsa dosedanja pisateljeva knjižna dela.
Ivan Sivec se je na slovesnosti, ki so jo z odličnim glasbenim nastopom zaznamovali pevka Nuška Drašček, ki se rada vrača v rodni kraj ob Sopoti, priznan pianist Blaž Jurjevčič in nadarjen tolkalec Vid Ušeničnik, zahvalil za oblikovane naslovnice na vseh petih knjigah radeškemu slikarju Jože Barachiniju, ki mu je župan Tomaž Režun podelil na osrednji slovesnosti ob Prešernovem dnevu letošnje najvišje kulturno priznanje Občine Radeče za leto 2016 – Priznanje Ivana Pešca s kipcem, ki ponazarja radeški spomenik, ki je delo arhitekta Jožeta Plečnika.



p. dr. Karel Gržan
08.02.2016 ob 16:07

Mengeš, Kulturni dom, 7. 2. 2016

GOVOR OB KULTURNEM PRAZNIKU V MENGŠU


Spoštovani navzoči!

Zahvaljujem se, ker ste mi ob prazniku slovenske kulture zaupali, da izrazim misel o kulturnem ustvarjanju. To misel bi rad posvetil: vlogi, pomenu kulturne identitete, kulturne razpoznavnosti nekega naroda.

Ko razmišljam o našem razpoznavnem mestu v Evropski skupnosti, mi je v tolažbo dejstvo, da nismo vstopili v skupnost, kjer pred vsemi blesti le ena sama zvezda. Vsaj na znamenju Združene Evrope naj bi veljalo: kolikor držav, toliko zvezd. Jasno je torej izraženo, da stremljenje po poenotenju, po zameglitvi, celo zatajitvi tistih izvirnosti, ki so značaj določenega naroda, v združeni Evropi nima legitimnosti in ni zaželeno, čeprav se ta smer razkriva pri brezobzirnosti gospodarsko profitnih globalizacijskih stremljenj.

Človekova želja, da bi bil ovrednoten v svoji drugačnosti, v izvirnosti svoje osebnosti; težnja naroda, da bi lahko ohranjal in razvijal svoj izraz iz korenin lastne kulturne dediščine in Bog ve iz kakšne vse pogojenosti, torej ima legitimnost sredi zvezd evropskih narodov v katere smo pristopili. Blesteti moramo v lastni identiteti, kot zvezda v družbi drugih zvezd – ne puklasto, ne hlapčevsko pač pa z samozavestjo, ki jo opravičujejo tolike zvezde naše preteklosti in sedanjosti – od skromnih slovenskih mater, ki so znale ozaljšati naše domove z že pregovorno toplino; očetov, ki so v trdnost vkovali tudi umetelnost, pa do naših slavnih poetov in ostalih umetnikov – teh močnih zvezd, ki so zmogli utelesiti v izraz naša čutenja in so zato naš izraz za čas in prostor v katerem živimo in v katerega vstopamo. Ob kulturnem prazniku jih predstavlja, pooseblja France Prešeren in danes, še posebej, tukaj med nami živeča literarna legenda: IVAN SIVEC.
V njegovih knjižnih delih so pogosto iz pozabe ponovno oživele tiste osebnosti in tisti zgodovinski dogodki brez katerih so lahko slovenska identiteta razblini in izgubi. Ivan Sivec postavlja pred nas osebnosti in dogodke, ki bi jih morali bolj poznati in poudarjeno ovrednotiti – kajti v njih so korenine našega naroda. Narod, ki ne živi iz svojih korenin – narod, ki ni po pomembnih možeh in ženah ter legendarnih dogodkih globoko zakoreninjen v svoji preteklosti, tak narod ni dovolj stabilen v sedanjosti in ne more črpati dovolj sokov lastne identitete.

Zdi se mi, da bo v prihodnje najpomembnejša skrb za oživitev pomenljivih osebnosti naše dežele, kajti v njihovih zgodbah se ohranja osebno izvirni izraz naše kulture. Na nivoju gospodarstva bo žal ali ne žal – na to se ne spoznam, vedno bolj blestela le ena zvezda, na nivoju kulture pa moramo ohranjati in razvijati lastno identiteto – biti moramo, čeprav majhen narod, pa vendarle ponosen narod, zaradi velike kulturne dediščine, ki jo bomo predstavljali in dograjevali v naš izraz globokih estetskih čutenj, kot našo posebnost, kot tisto izvirnost, ki bo lahko zato mikavno privlačna za druge in morda prav zato ne samo estetsko koristna. Čar in privlačnost je v izvirnosti, kot je izvirno slikovit JOŽE BARACHINI. Je narodno pristen. V njegovih delih lahko zaznamo čut slovenskega človeka.

Kdo smo? Iz katerih korenin izhajamo in rastemo? Ali je naš sedanji promovirani kulturni izraz, dejansko izraz naroda – njegove duše, njegovega čutenja, ali pa je poceni uvožen artikel, sicer kdo ve iz katerih razlogov, do skrajnosti medijsko reklamno podprt, ki pa zveni v našem prostoru kot pokvečena spakedranščina, ki ji še tolikšna podpora ne more dati legitimnosti in se izraža kot tujost čutenju, predvsem pa izdaja, zameglitev, zatajitev narodne identitete. To, tako mislim, morajo biti sedaj ko smo člen Evropske skupnosti naša osnovna vprašanja.

Naša drugost in drugačnost in morda zato za koga tudi čudnost, a prav zato čudovitost ali če hočete: čudežnost, mara postati potrjena vrednota, saj ni le vir za medsebojno bogatitev, pač pa je tudi razpoznavnost – je identiteta, in tudi za to utemeljitev obstoja, legitimnosti našega naroda.

Res je, lepota je ena, prav tako pa je res, da vedno bolj iščemo v zdolgočaseni splošnosti njen izvirni izraz pri posamezniku – kot osebi v določenem kraju, pokrajini, narodu. Samo izvirnost opravičuje obstoj, eksistenco. Posplošeni se bodo izgubili v medlosti ene same nabuhle globalizacijske zvezde, v njej nekaj časa brezosebno blesteli in prepričan sem, ugasnili. Pomembni so originali in ne slabo izražene fotokopije, ki so kljub veliki razvpitosti le slabo prikrit izraz nepreraščene frustracije, izraz lastne nesamozavestnosti, neovrednotenosti in nespoštovanja.

Biti zvezda, samozavestna, iz lastne identitete rastoča in pri tem do skrajnosti pozorna da ne zaide v posplošenje ali slaboumno posnemanje tako imenovanih velikih kultur. Velika kultura je samo tista, ki uspeva ohranjati izvirnost osebnega, narodnega izraza. Oponašanje, fotokopiranje, Bogu hvala, še ni dobilo statusa kulturnega izraza.

Če smo se do sedaj preveč igračkali in gojili kulturno mineštro, bo odslej mnogo bolj pomembna nega, gojitev, podpora izrazu, ki bo ohranjal našo identiteto in bomo zato razpoznavni kot slovenski narod, kot zvezda med zvezdami, v medsebojnem bogatenju, vendar z veliko pozornostjo pred posplošenjevanjem. Če se to dogaja na nivoju gospodarstva bomo preživeli, če se bo to zgodilo na nivoju kulture bomo izzveneli.

Okrepiti kulturno izvirnost pomeni skrb od tega, da bodo na oknih slovenskih domov cvetele rože, ki so zrasle iz naše zemlje in jih zato ni potrebno trikrat na dan zaliti z gnojili in škropiti z ne vem kakšnimi protiškodljivskimi strupi (ker še roža na tujem ne zdrži dolgo), do skrbi za literarno, glasbeno, likovno in ostalo izražanje ljudi, ki nosijo v sebi čutenje slovenskega naroda, ki zaznamuje njihov značaj ne le na narodni ravni, pač pa tudi v pokrajinski in krajevni značilnosti. Krepi, vzpodbuja in opogumlja jih bogata slovenska kulturna dediščina, ki je temelj na katere želijo izraziti še toliko neizpovedanega, na novo prebujenega doživljanja ljudi naše dežele. Vredni so, da jih družba podpre in ovrednoti v ustvarjanju. In ta podpora je pomembno pravična tako na državni, kot pokrajinski, občinski, krajevni ravni. Želim si, da bi jo bila Ivan Sivec in Jože Barachini – skupaj z ostalimi ustvarjalci, v zadostni meri deležna.

Na nas je, da damo odgovor kdo smo Slovenci, na nas je, da se izpostavimo v naši identiteti, da pokažemo razpoznavni izraz za legitimnost obstoja. Če se bomo spoštovali bomo spoštovani, če se bomo zatajili, bomo zatajeni. Recimo, da je usoda v naših rokah. In ob kulturnem prazniku, ob spominu na vrle žene in može naše preteklosti, velike zvezde, ki svetijo in niso ugasnile tudi po zaslugi Ivana Sivca (zgodovina mu bo hvaležna, sodobniki že pregovorno to ne znamo biti) želim, da bi za svojo usodo, ob njihovem zgledu, storili najboljše. Naj sveti naša zvezda v skupnosti narodov, s spoštljivo odprto pozornostjo a samozavestno razpoznavnostjo.



983. PREDSTAVITEV
07.02.2016 ob 22:42

Mengeš - Kulturni dom - Slavnostna akademija ob slovenskem kulturnem prazniku - Predstavitev vseh pet portretov Jožeta Barachinija in pet knjig o grofih in knezih Celjskih


Predsednica zveze kulturnih društev Občine Mengeš Nataša V. Jerič je v spominsko knjigo zapisala:

Dragi Ivo,
iskrene čestitke ob Tvoji 50-letnici literarnega ustvarjanja. Hvala za zanimiv literarno-zgodovinski večer; želim Ti zdravja in osebnega miru ter mirne misli ob Tvojih novih nadaljnjih ustvarjanjih, ki se jih zelo veselim.
Vse dobro! Nataša V.Jerič



982. PREDSTAVITEV
06.02.2016 ob 23:42

Javorje - o slovenski zgodovini, Prešernu in Aljaski


Spoštovani gospod Ivan Sivec!

Iskrene čestitke za predstavitev vašega dela na Javorju. Hvala Vam za vaša čudovita življenjska dela, ki jih pišete in ustvarjate za našo domovino. Ponosni smo na Vas in vaše ideje, zanimanje za našo zgodovino, našo kulturo in običaje. Hvala Vam, da našo zgodovino predstavljate nam, mladim, in nekoliko manj mladim, da bomo tudi mi še bolj cenili to, kar je naše.
Hvala in vse dobro!
Kulturno društvo Javorje



981. PREDSTAVITEV
05.02.2016 ob 22:20

V Radečah, Celjski grofje - predstavitev prvih dveh knjig in vseh pet Barachinijevih portretov
S pevko Nuško Drašček in izjemnima glasbenikoma
Blažem Jurjevčičem in Vidom Ušeničnikom)

Spoštovani pisatelj Ivan Sivec!

Ponosna sem na vas kot slavnostnega govornika in na vašo predstavitev v Radečah, na vse, kar ste nam ponudili in dali. Bilo je lepo. Redkokateri dogodek se mi je tako vtisnil v spomin kot tole srečanje z vami in vašim delom.
Hvala!
Veronika Drašček, vodja knjižnice Radeče



Milan
05.02.2016 ob 09:30

Gospod Sivec,
po vsem tem kar sem dobrega slišal o vas, se danes srečamo v Radečah.

Mila n



Danica Zupan
04.02.2016 ob 17:35

Šentrupert, v začetku februarja 2016

Spoštovani gospod Ivan Sivec!


Branje knjige je neke vrste iskanje.
Prebrala sem prvo knjigo iz vaše nove serije o Celjskih grofih: Vitezi jutranje zarje.
In kaj sem našla?
Najprej vedno pred zgodbo pogledam vse podatke na koncu in na začetku; zlasti me zanima spremna beseda. Tokrat sem jo našla izpod peresa prof. Franca Kralja – dragocen zgodovinski okvir. Zanimiva oseba je tudi gospod slikat Jože Barachini. Njegova življenjska pot je res razgibana. Deluje kot zelo iskren in simpatičen gospod. Njegovi portreti na naslovnicah pa dajejo knjigam prav svojevrsten pečat.
Seveda sem našla tudi podatke o uporabljeni literaturi. Spet osupljiv seznam. Bi rada poznala koga, ki bi vsaj po diagonali preletel vse te debele strokovne knjige. Celo Don Kihot je med njimi!!! Vam pa res ne more nihče očitati, da nimate pred pisanjem romanov iz zgodovine odlične podlage. Zato je pa potem 'stavba' trdna in prepričljiva.
Spet sem našla odlične fotografije. Verjamem, da se bo enkrat v prihodnosti predstavil gospod Ivan Sivec tudi kot fotograf.
Zdaj pa končno k branju!
V knjigi Vitezi jutranje zarje sem našla tisto, kar imam pri branju najraje. ZGODBO.
Veliko zgodbo.
Napeto zgodbo.
Zgodbo, napisano z bogatim besednim zakladom.
Zgodbo iz resnične zgodovine.
Zgodbo, ki je podkrepljena z letnicami iz resnične zgodovine in je med letnicami veliko resničnih oseb iz mesa in krvi.
Zgodbo, ki zaživi med bralci.
Po vaši zaslugi, pisatelj Ivan Sivec, smo zdaj tako zgodbo o Žovneških dobili. Posredno tudi zgodbo o grofih Celjskih.
Knjiga, ki sem jo prebrala, seveda ni ena sama zgodba. Je več zgodb, odlomkov, prigod … In to ne samo o grofih Celjskih.
V zvezi z njimi so tu krvavi ravsi, poroke (pravica prve noči!), sokolarjenje (sramota pa taka!), našla pa sem tudi še eno primerjavo med takratnim in sedanjim časom: LES so že tedaj prodajali v tuje dežele – bogati oblastniki!
In našla sem pomenljiv podatek – nekatere zadeve so pred sodiščem – zastarale!
Izredna vsebina knjige, sicer na zgodovinskih podatkih, a sila aktualna tudi danes. Povrhu pa še nadvse napeta in skrivnostna. Pripovedovalec pusti bralca dolgo časa firbčnega, zakaj naslov Vitezi jutranje zarje. Končno pa sem le našla odgovor.
Z veseljem tudi povem, da sem našla še zelo pomenljive uvode na začetku vsakega razdelka, ki se začne z inicialko. Po pravici povem, da sem se ob vsakem od njih kar pošteno zamislila. Ne samo, da se vsaka od njih sklada z nadaljnjo pripovedjo, našla sem tudi skladnost z današnjostjo. Na to nas je opomnil pater Modest (Ivan Sivec) tudi z drugimi modrostmi.
Če zmagaš ob lepem vremenu, takoj zapojejo vsi pesniki, kako je tudi nebo stopilo na stran zmagovalca. Če pa ob lepem vremenu izgubiš, se lahko potolažiš vsaj z mislijo, da je življenje kljub porazu še vedno lepo.
Sreče se ne da ujeti: srečo le srečaš, potem pa gre naprej.
Vsaka izkušnja je bližnjica do hitrejšega spoznanja.
Kdor sam sebe omejuje, ostaja omejen.
Kdor stopica na mestu, nazaduje.
Življenje gre naprej samo tedaj, kjer znajo starejši odstopiti svoj prostor mlajšim.
IN TAKO NAPREJ …
Seveda sem našla tudi veliko pravljičnih zgodb.
Oh, kako je lepa tista, ki se konča z besedo: LJUBEZEN. In kako srhljiva tista o kosteh!
Hvalevredno je tudi, da ste se na koncu zahvalili tudi korektorici Sonji Sivec. (Za vsakim uspešnim moškim stoji pač uspešna ženska!).
Seveda pa vam dajem največje priznanje glede izbora besednega zaklada in spretnosti pripovedi. Ne samo enkrat: Sedi, 5! Ampak spričevalo v celoti: odlično! Pa saj drugače ne znate.
S ponosom praznujte slovenski kulturni praznik, saj si zaradi svojega besednega opusa zaslužite od Slovencev poseben poklon.

Že zvončkast in trobentičast dolenjski zgodnjefebruarski pozdrav Vam in Vaši gospe Sonji!

Danica Zupan



Jože
03.02.2016 ob 15:19

Pol milijona, to se pa dobro sliši!

Jože



statistika
02.02.2016 ob 18:24

Vnuk Mark mi je seštel podatke knjižničnega sistema cobiss, ki beleži izposojo knjig v slovenskih knjižnicah od leta 2003 naprej.
Doslej je bilo izposojenih kar 493.850 mojih knjig. Skoraj pol milijona.
Najbolj izposojene so bile:

1) Zadnji mega žur ................ 23.383 krat

2) Noč po mega žuru ............... 18.240

3) Finta v levo ................... 12.665

4) Formula smrti .................. 10.763

5) Dopust s taščo ................. 10.345

6) Vlomilci delajo poleti ......... 8.911

7) Kapitanov ključ ................ 8.408

8) Sneg v maju .................... 8.079

9) Pesem njenih zvonov ............ 7.987

10) Enajsta ovira ................. 7.825

Sledijo: Zelena kri, Ženin proti svoji volji, Faktor X, Kralj Samo, Planinska roža, Skrivnost zlate reke, Pozabljeni zaklad, Prve lastovke, Beg pred senco itn.
Seveda bo lestvica drugo leto drugačna, kajti
tem mojim najbolj izposojenim knjigam se približuje Saga o Karantaniji, zbirka Rimljanih na naših tleh, zagotovo pa se jim bodo pridružile tudi knjige o grofih in knezih Celjskih
Hvala, cenjeni bralci, za naklonjenost!
I. S.



Mojca
02.02.2016 ob 16:15

Prebral sem že OBE vaši knjigi o Celjskih grofih. Pri Vitezih sem se trudi veliko nasmejal, pri Bleščečih zvezdah pa spoznala kako bogata je bila celjska rodbina. In kako dobri gospodarji so bili. Boljši od današnjih.

Mojca



Roberto
01.02.2016 ob 16:33

Prebral sem vašo knjigo Viharnik vrh gora.
Zelo visoko ste povzdignili Avsenika. No, saj si to zasluži. Vidim, da ste zanju največ naredili Vi.
Najlepši spomenik je knjiga (POLEG GLASBE).
Roberto



Andrej Z.
31.01.2016 ob 10:50

Popolnoma se strinjam z mnenjem zakoncev Irgolič. Sem namreč eden izmed tistih srečnežev, ki je prisostvoval predstavitvi v Društvu slovenskih pisateljev- kot zunanji opazovalec. Končno prava predstavitev, ne pa samo hop po knjigah, pitje in mlastanje s hrano, čvek v tri dni, potem pa letimo naprej, o knjigi pa potem napisano tri besede.
Vi ste tudi vzor, kako knjige predstaviti, da se potem nekaj ve o tem.
Hvala, ker ste mi dovolili, da sem bil lahko zraven!

Andrej Z., Vaš vneti bralec



Nada in Rafko Irgolič
30.01.2016 ob 20:59

Spoštovani gospod Sivec,
ne moreva si kaj, da se ne bi oglasila. Še enkrat Vam iskreno čestitava
za poučen, neposreden in nadvse zanimiv prikaz tega pomembnega dela naše
zgodovine.
Res je, da smo kot otroci obiskali zgodovinski muzej v Celju in tudi
prebrali smo nekaj malega o celjskih grofih, vendar je to šlo prepovršno
mimo nas.
Že v tistem delu knjige, ki mi jo je do sedaj uspelo prebrati, sem
začutil, da teče pripoved o teh časih realistično toplo in s tako močjo,
da osebe takoj osvojiš
in enostavno poznaš.
Z vsem spoštovanjem - ustvarili ste veliko delo. Prepričan sem, da je
Vaš prikaz te evropsko ugledne rodovine velik prispevek za slovensko
samozavest.
Vesela sva, da sva lahko prisostvovala predstavitvi Vašega dela.
Lepo pozdravljava Vas in Vašo gospo!

Rafko in Nada Irgolič



Franc
29.01.2016 ob 17:54

Prebral sem knjigo ATILA, ŠIBA BOŽJA

Briljantna zgodba!!!

Franc s Štajerske



Meta Česnik, TV SLO
28.01.2016 ob 16:17

Dragi Ivan,
zelo sem vesela, da sva se po dolgem času zopet srečala in to ob Tvojih imenitnih grofih Celjskih!

Mata Česnik



980. PREDSTAVITEV
28.01.2016 ob 14:24

Društvo slovenskih pisateljev - Lj, ob 11.00

Spoštovani gospod Sivec!

Iskreno Vam čestitava za veličastno delo, ki ste ga postavili na oltar domovine. Ponosna sva, da sva lahko prisostvovala izjemno lepi predstavitvi pomembnega dela naše zgodovine in upava, da bo Vaše delo prebudilo v Slovencih ponos, ki nam je danes še kako potreben.
Želiva Vam veliko uspehov in še veliko pripovedi, ki nas bodo razveseljevale in na drugi strani v nas prebujale tisto, kar smo že skoraj pozabili.
Vse dobro Vam želiva!

Nada in Rafko Irgolič



STA, torek, 26. januar 2016
26.01.2016 ob 20:48

Izpod peresa Ivana Sivca izšli knjigi o Celjskih grofih
Celje, 26. januarja - Izpod peresa Ivana Sivca sta izšli knjigi o Celjskih grofih Bleščeče celjske zvezde in Vitezi jutranje zarje. Kot je na današnji predstavitvi v Celju povedal Sivec, so Celjski grofje in knezi zanj poseben izziv. O njih se je nekdaj precej pisalo, v zadnjih desetletjih pa sorazmerno malo.
Po Sivčevi oceni je bil njihov pomen veliko krat prikazan precej enostransko, marsikdaj pod vplivom trenutne ideologije. V zadnji desetletjih pa je na slovenskih tleh močno napredovala tudi zgodovinska veda, je dejal.
"Ko sem prebiral zgodovinske in literarne vire, se mi je zazdelo, da je treba slovenskemu bralcu najbolj imenitno, sposobno in evropsko ugledno celjsko rodovino predstaviti vsekakor precej širše in globlje, tako z besedo kot z dokumenti," je povedal Sivec.
Tako je v treh letih nastalo pet obsežnih knjig o Celjskih grofih. Pri pisanju je predelal veliko strokovne literature ter obiskal številne zgodovinarje in druge strokovnjake, pa tudi večino krajev, povezanih s Celjskimi.
Kot je dejal, je želel najširšemu krogu bralcev predstaviti blišč in bedo, pogum in usodnost, smelost in človeško danost najbolj bleščeče grofovske rodovine, ki bi nam bila lahko tudi v današnjem času v marsičem za vzor, spodbudo in za pomoč pri utrditvi prepotrebne slovenske samozavesti.
Izrazil je tudi veselje, da je slikar Jože Barachini prisluhnil njegovi želji in prvikrat na slovenskih tleh prikazal Celjske grofe v enotni likovni podobi.
V knjigi Bleščeče celjske zvezde je zaobjel 80 let vzpona treh najpomembnejših Celjskih grofov. V njej piše tudi o tem, kaj so delali Celjski v dunajski javni hiši, kako so, še preden so jih poknežili, zidali knežji dvor in kako se je v Celju vnel vsesplošni pretep ob kosovski bitki.
V knjigi Vitezi jutranje zarje pa Sivec opisuje svobodne žovneške viteze z obrobja Savinjske doline. Ti so imeli največ koristi od mitnin, dobro vzdrževane najemniške vojske in posojanja denarja. Med žovneškimi svobodnjaki je bil tudi evropsko priznan pesnik Konrad I. Žovneški.
Sivec se je rodil maja 1949 v Mostah pri Komendi. Diplomiral je na ljubljanski filozofski fakulteti na oddelku za slovenistko. Napisal je 135 knjig. Že poldrugo desetletje je med petimi najbolj branimi avtorji v Sloveniji.
Med najodmevnejšimi Sivčevimi deli sta trilogija Saga o Karantaniji in tetralogija o Rimljanih na naših tleh. Med mlajšimi bralci je priljubljena serija Srečna družina ter romani Pozabljeni zaklad, Zadnji mega žur in Pege na soncu.



Mihael
26.01.2016 ob 18:18

Res so vsi potreti celjskih grofov in knezov slikarja Jožeta Barachinija iz Radeč nekaj izjemno lepega. To ni akademska packarija, temveč pravo ljudsko podobarstvo. Gospod Sivec, čestitajte slikarju!!!

Mihael



979. PREDSTAVITEV
26.01.2016 ob 17:43

Prva predstavitev prvih dveh knjig o celjskih grofih in knezih: VITEZI JUTRANJE ZARJE in BLEŠČEČE CELJSKE ZVEZDE - Celje, ob 13.00

Spoštovani g. Sivec Ivan!

Delavci in zaposleni podjetja Birobit smo zelo počaščeni, da je bila prva predstavitev prvih dveh knjig o Celjskih grofih in knezih v naših poslovnih prostorih. Osebno pa sem še posebno počaščen, da sem Vas osebno spoznal in videl veličino g. Ivana kot pisatelja in človeka s tisočerimi talenti.

Ludvik Lončar, Birobit



Anica in Jurij V.
25.01.2016 ob 21:24

Cenjeni g. Ivan!

Hvala za prekrasni knjigi o celjskih grofih in knezih. Ne morete verjeti, kakšno veselje je prišlo v najino tišino. Čitava in pozabiva na vse težave - se pa tudi nasmejeva.

Prisrčne pozdrave in hvala, hvala!

Anica in Jurij V., Mb



Peter
24.01.2016 ob 18:32

Čestitam k celjskim grofom in knezom. Prav je, da so v zgodovini prikazani tako, kot je treba. Prvo knjigo o Žovneških sem že prebral in je zelo dobro za branje, ker je enostavna in mnogo povedna, pa tudi fotografije veliko prikažejo.
Zagotovo so tudi vse druge tako dobre.
Ponosen sem, da imamo takega pisatelja kot ste VI, gospod Sivec!

Peter



Peter
24.01.2016 ob 18:32

Čestitam k celjskim grofom in knezom. Prav je, da so v zgodovini prikazani tako, kot je treba. Prvo knjigo o Žovneških sem že prebral in je zelo dobro za branje, ker je enostavna in mnogo povedna, pa tudi fotografije veliko prikažejo.
Zagotovo so tudi vse druge tako dobre.
Ponosen sem, da imamo takega pisatelja kot ste VI, gospod Sivec!

Peter



Minka Ž.
22.01.2016 ob 17:29

Sporočam, da sem prvo knjigo že prebrala. ZELO ZELO zanimiva. To so prave slovenske bralne knjige.
Čestitam, zdaj o začetnikih Celjskih grofov vem veliko.
HVALA!

Minka



Minka
21.01.2016 ob 16:49

Sem že dobila Viteze jutranje zarje in zvečer začnem brati. Knjiga je videti lepa pa še veliko barvnih fotografij iz zgodovine ima.
Zelo sem se je razveselila!

Minka Županič



JjANEZ
20.01.2016 ob 15:57

vse najnaj;

JANEZ



Anej
19.01.2016 ob 22:30

Komaj čakam na nove knjige - o Celjskih Grofij!

Anej



Mihael
18.01.2016 ob 17:16

Čestitam k izidu prvih dveh knjig o Celjskih grofih!

Mihael



Marija
17.01.2016 ob 22:24

Prebrala sem, da sta izšli dve vaši knjigi o velikih celjskih grofih. V Mestni knjižnici teh knjig še nimajo. Večkrat se zgodi, da jih sploh ne dobim, ker so izposojene. Upam, da ste jih natisnili v veliki nakladi in da bodo vsem dostopne.

Marija



hvala vsem
16.01.2016 ob 16:42

HVALA VSEM ZA ŠTEVILNE ČESTITKE OB IZIDU PRVIH DVEH KNJIG O GROFIH IN KNEZIH CELJSKIH!

i. s.



Maja
14.01.2016 ob 15:43

Čestitam k tako visoki branosti. Bravo!!!
Sama sem k temu prispevala lani 23 točk!

Maja



statistika
14.01.2016 ob 06:41

Po podatkih knjižničnega sistema COBISS je Ivan Sivec peti najbolj bran pisatelj med vsemi slovenskimi avtorji leposlovja, živimi in neživimi. V letu 2015 so si bralci v knjižnicah izposodili 34.114 Sivčevih knjig.
Najbolj izposojene Sivčeve knjige so lani bile:

1) Zadnji keltski poglavar ........ 941 izposoj

2) Zadnji mega žur ................ 924

3) Usodna emonska lepotica ........ 767

4) Pege na soncu ................... 699

5) Kralj Samo ...................... 655

6) Atila, šiba božja ............... 625

7) Viharnik vrh gora ............... 600

8) Ognjeni ruj ..................... 557

9) Bomba na šoli ................... 551

10) Zelna solza .................... 541



Andrej Perne
12.01.2016 ob 18:31

Prebral sem <pege na soncu. Na zunaj je videti sladka knjiga, je pa hudičevo resna in za nagrado.
Bravo!!!

Andrej



MILAN
12.01.2016 ob 11:07

Kdaj bo kaka nova knjiga. Ali niste rekli, da boste izdali knjige o Celjskih grofih?

Milan



Anej
10.01.2016 ob 20:39

Ti si faca, najbolš pa je Zadnji mega žur.

Anej



Mihael
10.01.2016 ob 08:06

Danes ponoči sem prebral zadnji od rimskih knjig.
Najbolj sta mi bili všeč prva in zadnja: o Keltih in Atili. Povsod so pa dobre zgodbe.

Le tako naprej!

Mihael



Anton Meglič
08.01.2016 ob 18:20

Na današnjem vašem FB sem videl, da imate danes poseben praznik: 50 let, odkar ste objavili daljši članek v Gorenjskem glasu. Jaz sem pa vedno mislil, da ste stari okoli petdeset let. Se pravi, da ste precej starejši.
No, pa brez zamere, izgledate mlajši.

Anton M.



Mike
07.01.2016 ob 16:43

Vrnil sem se iz tujine in vas odkril. Vi ste pravi SLOVENSKI pisatelj. Upam, da ste zdravi in da boste še veliko napisali o Slovencih!!!

Mike



Minka
05.01.2016 ob 16:56

Za lepe knjige, ki jih pišete, sem vam na splošno hvaležna.
Minka



Danijel
04.01.2016 ob 18:12

Jaz pa raje berem zgodovinske knjige.
Kdaj bodo končno prišle na svetlo knjige o celjskih grofovih in knezih???

Pohitite, nestrpno čakam!


Danbijel



PREGLED
03.01.2016 ob 18:12

Ker me nekateri sprašujete, katere knjige o glasbi sem še napisal, objavljam vse moje knjige z glasbeno vsebino.

SPISEK SIVČEVIH KNJIG Z GLASBENO VSEBINO

1) VSI NAJBOLJŠI MUZIKANTI, I. del, 1953-1973, ICO, Kamnik, 1989, monografija o razvoju NZ glasbe, A4 format, besedilo s slikovnim gradivom, 588 strani.

2) GODEC PRED PEKLOM, Kmečki glas, Ljubljana, 1994, leposlovje, 240 strani.

3) PESEM JE SONCE (o Tonetu Kozlevčarju, članu Slovenskega okteta), Založba Dnevnik, Ljubljana, 1994, leposlovje, 180 strani.

4) FENOMEN BRATOV AVSENIK, magistrska naloga, FF, Ljubljana, 1998, besedilo s slikovnim gradivom, A4 format, 188 strani.

5) BRATA AVSENIK, poljudna knjiga, ICO, Kamnik, 1999, besedilo s slikovnim gradivom. A4 format, 262 strani.

6) GODEC V VICAH, Kmečki glas, Ljubljana, 2000, leposlovje, 156 strani.

7) TISOČ NAJLEPŠIH BESEDIL in trijezični esej (slo., nem., angl.) SLOVENIJA, ZIBELKA NARODNO-ZABAVNE GLASBE, ICO, Kamnik, 2002, moja NZ besedila z znanstveno razpravo, A4 format, 362 strani.

8) VSI NAJBOLJŠI MUZIKANTI, II. del, 1973-2003, ICO, Kamnik, 2003, besedilo s slikovnim gradivom. A4 format, 360 strani.

9) EN GODEC NAM GODE, Založba Slak, Ljubljana, 2004, besedilo s slikovnim gradivom, 324 strani.

10) LUČ BOŽIČNE NOČI, Založba Družina, Ljubljana, 2004.

11) KJER LASTOVKE GNEZDIJO, ICO, Kamnik, 2007.
12) GODEC V NEBESIH, ICO, Kamnik, 2010, leposlovje, 264 strani.

13) NAJINE SLEDI, ICO, Kamnik, 2011, besedilo s slikovnim gradivom, 192 strani.

14) POD CVETOČIMI KOSTANJI, ICO, Kamnik, 2011, zbirka besedil, 360 strani.

15) SPUREN UNSERES LEBEN, ICO, Kamnik, 2012, besedilo s slikovnim gradivom, 192 strani.

16) MOJ LJUBLJENI TARTINI, ICO, Kamnik, 2014, leposlovje, 256 strani.

17) SEJALEC LJUBEZNI, Evangeličasnka cerkvena občina, Moravci, 2014, moja besedila z notami, 72 strani.

18) PESEM MENGEŠKIH ZVONOV, Zveza kulturnih društev Občine Mengeš, Mengeš, 2015, besedilo s slikovnim gradivom - soavtor, A4 format, 80 strani.

19) NAŠ MENGEŠ, Izolit, Mengeš, 2015, besedilo s slikovnim gradivom, A4 format, 72 strani.

20) FRANC MIHELIČ: GLASBA JE MOJ ČAROBNI SVET, ICO, Mengeš, 2015, besedilo s slikovnim gradivom, A 4 format, 320 strani.

21) VIHARNIK VRH GORA /Moji spomini na Slavka Avsenika/, ICO, Mengeš, 2015, besedilo s slikovnim gradivom, 224 strani.

22) SLAVKO AVSENIK UND SEINE ORIGINAL OBERKRAINER, ICO, Mengeš, 2015, besedilo s slikovnim gradivom, A4, 306 strani.



Mihi
02.01.2016 ob 18:21

Prebral sem Pege na soncu. Ful dobra bukla.

Mihi





(mnenja iz druge polovice leta 2015)     NAPREJ >>>