Mnenja bralcev o Ivanu Sivcu

<<< NAZAJ     (mnenja iz prve polovice leta 2017)



HVALA!
31.12.2016 ob 14:27

HVALA VSEM, KI STE SE JAVLJALI V LETU 2016 NA MOJI STRANI
TER VSEM VELIKO ZDRAVJA, SREČE IN MIRU!

Ivan Sivec



Mihaela
30.12.2016 ob 11:29

Želim Vam veliko ZDRAVJA in lepih knjig!


Mihaela



Bojana
28.12.2016 ob 18:35

Gospod pisatelj,
s Celjskimi grofi ste res naredili izjemno delo. Vse sem že prebrala. Le šifre še ne vem, ker sem dve knjige vrnila v knjižnico, zdaj pa se jih ne morem izposoditi.
Sory!

Bojana



Lojze K.
26.12.2016 ob 16:53

Spoštovani gospod pisatelj Ivan Sivec,

Božič kakršnega že dolgo ni bilo. Dopoldne me je prijetno presenetil novi mladi kaplan v naši baziliki gospod Gregor Majcen. Popoldne pa sem užival v novem slovenskem družinskem filmu na TV Slovenija: »Princ na belem konju«. Prava poslastica, paša za dušo in oči. Prav zanimalo me je kdo bo na koncu filma zapisan za to vzgojno in poučno literarno predlogo in čudovit scenarij v idiličnem okolju Lipice.

Scenarist in režiser je srčni Roman Končar po izjemni literarni predlogi klenega, enako srčnega in plodovitega pisatelja Ivana Sivca. Prav toplo mi je bilo pri srcu, da je to uspelo našemu znancu in prijatelju.

Lojze K.



Marija
25.12.2016 ob 12:00

BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ, GOSPOD SIVEC!

OSTANITE ŠE NAPREJ NAŠ ODLIČNI PISATELJ!


Marija M.



D. B. iz NM
24.12.2016 ob 08:13

Spoštovani gospod mag. Ivan Sivec!


Tako me je navdušila vest v Delu, da ste ustvarili bogato pentalogijo o grofih Celjskih, da Vam moram za to iz srca čestitati.
Neverjetno je, kaj zmorete!
Lahko si vsaj majčkeno zamišljam, koliko in kaj vse ste morali preštudirati za tako zahtevno delo!
Od srca Vam želim, da bi bilo to delo med bralci lepo sprejeto, kot je bila doslej sprejeta REKA Vaših izrednih knjig.
Ob tem Vam ob novem letu kličem še veliko zdravja in ustvarjalnega poleta!

D. B. iz NM



In še mnenje drugega 9. razreda
22.12.2016 ob 13:20

MNENJA UČENCEV 9. RAZREDA
Osnovna šola heroja Janeza Hribarja
2016/2017

Knjiga mi je bila všeč, ker je zanimiva in se veliko dogaja, ni mi pa všeč, ker je predolga. Najbolj mi je bila zanimiva zgodba o skupnem dnevniku.
                                                                                                                        
Luka Gornik
 
Kljub temu, da ne berem rada, mi je bila ta knjiga zelo všeč, ker temelji na resničnih dogodkih. Ko sem brala, sem izvedela, da je življenje lahko zelo kruto in sebično.
 
Klara Mlakar
 
Všeč mi je bila zato, ker je zapisana v obliki dnevnika, ker govori o različnih dogodkih, čeprav ne maram ljubezenskih zgodb.
 
Zala Kolmanič
 
Knjiga mi je bila predolga, všeč pa mi je bilo, ko je Žan našel posvojitelje. 
 
Žan Sterle
 
Knjiga mi je bila všeč zaradi tega, ker opisuje, kar se dogaja v resničnem življenju.
   
Nace Mlakar
 
Knjiga mi je bila všeč, saj je napisana na poseben način. To je v obliki dnevnika. Dolga je ravno prav, da smo jo lahko prebrali vsi. Če bi se morala odločiti, kateri dnevnik mi je bolj všeč, bi rekla, da sta oba zanimiva in tudi za malenkost nenavadna, saj dnevnika ne piše veliko ljudi. Konca nisem ravno razumela, saj ne vem ali je Sara Žana zapustila. Ampak vseeno so mi na splošno Sivčeve knjige všeč, saj sem jih že veliko prebrala.
 
Tinkara Plos
 
Knjiga mi je bila zanimiva, vendar malo predolga. Včasih je opisovala kar nekaj. Najboljši dogodek je bil, ko je bila Sara pri Žanu za novo leto.
 
Luka Gornik 
 
Knjiga mi je bila zelo všeč, ker opisuje življenje Žana in Sare. Ni pa mi bil všeč konec, ker je Sara pustila Žana.
 
Katja Kraševec 
 
 
 
Knjiga mi je bila všeč, ker je so bili v njej predstavljeni prizori, ki bi se lahko dogajali v vsakdanjem življenju. Knjiga mi je všeč tudi zato, ker je napisana v obliki dnevnika.
 
Alekseja Pirnat
 
Knjiga je bila zanimiva, ker je napisana v obliki dnevnika. Všeč mi je bil predvsem Sarin dnevnik, ker je bil bolj zanimiv. Najbolj zanimivo mi je bilo, ko sta se Žan in Sara spoznala in kaj sta skupaj počela. Veliko sem se naučila o tem, kaj vse je potrebno narediti, da te lahko posvojijo. 
 
Martina Šebenik 
 
Knjiga mi je bila srednje všeč, saj je bila tema dobra, bilo je veliko dogodkov. Najboljši del mi je bil skupni dnevnik. Najmanj mi je bil všeč Žanov dnevnik, saj je imel Žan zelo dolgočasno življenje, ker je imel veliko rejnic in različnih družin. 
 
Jaka Martinčič
e



Mnenja učencev OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu
22.12.2016 ob 13:18

MNENJA O KNJIGI PEGE NA SONCU
9. r – 1. skupina

Knjiga Pege na soncu se mi je zdela zelo zanimiva, zabavna, tragična in ni bila predolga. Zanimiva mi je bila zato, ker sem v njej spoznal, kako poteka življenje otrok, ki so jih starši zapustili ali jih niso mogli več vzdrževati. Zabavna mi je bila zato, ker je napisana v obliki dnevnika in zaradi smešne pesmi, ki jo je Žan napisal in igral o Sari. Tragična pa se mi zdela zato, ker so otroka njuni starši zapustili in jim samo obljubila, da pridejo ponju.
Tin Klepac

Knjiga mi je bila všeč saj je bila zanimiva npr., ko je šel Sarin oče delati v tujino, da bi dobil denar, da bi se Sara in on imela lepo. Ali pa, ko je šla Sarina mama na zdravljenje zaradi problema z alkoholom in nismo vedeli, ali bo ta problem rešila ali ne. Všeč mi ni bilo edino to, da je bila napisana v obliki dnevnika.
David Pavlič

Knjiga mi je bila srednje dobra, ker je govorila o rejniških družinah, bila je tudi žalostna, ker je Žan živel samo z mamo brez očeta. Bila je tudi zanimiva, ker je govorila o ljubezni med Žanom in Saro. Na koncu pa je bila žalostna, ker ga je Sara pustila.
Dominik Gucič

Knjiga mi je bila zanimiva, saj ponavadi berem drugačne zvrsti knjige (bolj grozljive, napete,…). Ni mi bil všeč tudi konec, ker sta se razšla, saj imam rada srečne konce. Všeč pa mi je bilo to, da je Žan dobil svoj dom in spoznal sestro, saj me je že od začetka zanimalo, ali bo spoznal svojega brata ali sestro.
Laura Štefnčič

Knjiga se mi je zdela dobra za prebrati, saj ko sem začela brati sem jo prebrala v dveh urah, ker mi je bila zanimiva in sem hotela vedeti, kaj se bo zgodilo.
Emilija Angelova

Knjiga mi je bila všeč, ker je bila zanimiva, smešna, žalostna in ker je pisatelj Ivan Sivec združil dva dnevnika, in sicer dnevnik Sandre J. in Tadeja K., kar pomeni, da so v knjigi zapisani resnični dogodki iz njunega življenja. Všeč pa mi je tudi zato, ker imata oba enako težavo, ki pa jo različno rešujeta in si med seboj tudi pomagata.
Ema Zgonec

Knjiga mi ni bila všeč zato, ker mi niso všeč knjige, v katerih so opisane težave v družini. V tej knjigi pa je bilo opisano, kako se je razdrla družina zaradi prisotnosti alkohola in kako so fantu Žanu iskali novo družino. Knjiga mi je postala bolj všeč ob koncu, ko je Žan poskusil živeti samostojno s svojo punco, zato ker se mi zdi prav, da vsi poskušamo živeti samostojno.
Izak Strle

Knjiga mi je bila všeč, ker se je ves čas nekaj dogajalo. Všeč mi je bila tudi, ker sem izvedel, kako živijo rejenci. Izvedel sem, da je veliko drugačnih rejniških mater. Žan in Sara sta bila zanimiva in imela zanimivo življenje/zapleteno.
Gašper Škrbec

Knjiga mi ni bila všeč, ker mi je bila dolgočasna. Brala se je zelo počasi. Ni mi bila všeč, saj je bilo v knjigi veliko oseb in krajev, zato sem na koncu že vse pozabila. Ni mi bilo tudi všeč, ker ni bilo nobenega dogajanja. Cela knjiga je govorila samo o težavah Žana in Sare. Konec knjige mi ni bi všeč, ker se je končal drugače, kot bi si mislili, namesto da bi se imela na koncu oba rada, sta se šla narazen.
Aneja Mlakar

Knjiga Pege na soncu mi je bila všeč, ker je napisana v obliki dnevnikov in ima veliko slengovskih izrazov. Všeč mi je, ker govori predvsem o problemih mladih oz. o problemih naših vrstnikov. Napisana je po resničnih dogodkih in je tudi ljubezenska. Všeč pa so mi tudi književne osebe, ker imajo različne lastnosti, nekateri so prijazni, drugi nesramni.
Manca Poje



Marjana
20.12.2016 ob 11:49

ČESTITAM k današnji objavi v Delu in prilogi ONA. Zelo ste pohvalili ženske. Pa saj to zaslužimo.
Napište še veliko knjig!

Marjana



Danica in Jože Z.
19.12.2016 ob 18:10

Spoštovani gospod Ivan Sivec,
optimizem,
dobra volja,
prijetna druženja,
podpora bližnjih,
mirno potovanje s časom
in trdno prijateljstvo z zdravje.
Vse to v pravi povezavi
napoveduje srečno novo leto 2017.
Takega želiva Vam,
gospe Sonji,
in Vajini družini tudi midva.
Še prej pa lepo preživite božični čas.

Danica in Jože Z.



Julijana H.
18.12.2016 ob 08:24

Spoštovani gospod pisatelj!

Hvala za vseh pet odličnih knjig o velikih Celjanih! Vse sem že prebrala!
Nasploh bi se Vam rada zahvalila za vse knjižno bogastvo,
iz katerega vsrkavam nova znanja in spoznanja,
spoznavam nove ljudi, glasbenike, pesnike, našo zgodovino ...
Nadejam se še kaj.
Komaj čakam!

Julijana H. iz Celja



1013. PREDSTAVITEV
17.12.2016 ob 18:41

BTC - Diskont KARANTANIJE

Spoštovani g. Sivec!

Veseli in ponosni smo, da ste današnje popoldne posvetili naši založbi Karantaniji.
Hvala!

E. M.



1012. PREDSTAVITEV
14.12.2016 ob 21:13

OŠ heroja Janeza Hribarja - Stari trg pri Ložu - Pege na soncu - deveta razreda

Spoštovani avtor,
hvala za bero zgodb,
predvsem dotakljivih,
ob njih teče beseda in delo z našimi učenci;
ob njih raste čas in se širijo zgodbe;
včasih krhke in lomljive,
a te odpirajo dlani za srčiko novih mozaikov.

knjižničarka Leonida Zalar



1011. PREDSTAVITEV
13.12.2016 ob 15:43

Knjižnica Šmarje pri Jelšah - predavanje s projekcijo fotografij o grofih in knezih Celjskih

Spoštovani in cenjeni g. Ivan Sivec!

Vse, kar nam skozi vsa leta vašega ustvarjanja dajete, je neprecenljivo bogastvo. Bogastvo našega naroda, iz katere zgodovine izhajajo Vaša dela. Iskrena HVALA za vse in velika želja, da vam ustvarjalna moč še dolgo ne presahne.
Knjige o Celjskih se močno dotikajo krajev, kjer mi živimo, zato so še bolj blizu nam, ki hodimo po teh poteh zgodovine.
Velik poklon vašemu delu in vam kot osebnosti!

Jože Čakš, direktor Knjižnice Šmarje pri Jelšah



Danica Z..
12.12.2016 ob 08:30

Šentrupert, decembra 2016
Spoštovani gospod Ivan Sivec!

Sporočam Vam, da sme natančno prebrala Vašo Veroniko Deseniško. Kako zelo tragična je ta ljubezenska zgodba. Pravzaprav preveč: saj ni res, pa je, žal, bilo res. Odnos: oče- sin: preveč kruto. Jaz sem že taka, da v zgodbah pričakujem vsaj približno srečen konec, tokrat pa je nedopustno nesrečen.
Slovenci se bomo skoraj zagotovo šele po zaslugi p. dr. Gržana in seveda Vaše knjige začeli zavedati enkratnosti te zgodbe. Gospod Gržan vam je večkrat spoštljivo čestital, ker ste se lotili ubeseditve življenja slovenskega resničnega ljubezenskega para, kakršnega v domišljijskem duetu Romea in Julije občuduje ves svet. Kolikor zasledujem, imate precej predstavitev te knjige. Prepričana sem, da ob takih srečanjih uživate in verjamem, da znate navdušiti navzoče, da postanejo tudi bralci Vaše knjige. Knjižničarka mi je povedala, da so vse Vaše knjige izposojene. Sicer pa sta gospod Gržan in Vi spodbudila medije, da sedaj več pišejo o tej ljubezenski zgodbi. Le kaj bi jih stalo, če bi si ob tem, ko pišejo, da je bila zgodba o Veroniki in Frideriku navdih literatom, napisali, da je prav sedaj izšla ta knjiga izpod peresa pisatelja Ivana Sivca!
Zgodba Samotna divja roža je ena sama velika LJUBEZEN. Vidi se, da je gospod Ivan Sivec tudi v vlogi pisatelja nadvse čuteč človek. V zgodovinski resničnosti se skrivajo in odkrivajo tudi pregovori in drugi zapisi o čustvu ljubezni. Zelo pomenljivo. Zagotovo je pisatelj potrkal tudi na srca tistih mladih, ki so obšli romantiko in iščejo ljubezensko zvezo tako ali drugače s pomočjo družabnih omrežij. Udobno, a hladno. Vsem bralcem predlagam, da skrbno preberejo vsak uvod v poglavje po DVAKRAT. Rada pa bi tudi povedala, da pisatelja zelo občudujem, ker pač ta zgodba stoji na tako verodostojni podlagi kot nobena druga, hkrati pa je tako čudovita ljubezenska zgodba. Zgodba je torej živa in verodostojna tudi zato, ker je pisatelj obiskal kraje, kjer se je dogajala. O tem seveda pričajo fotografije, ki so, kot v vseh dosedanjih Sivčevih zgodovinskih romanih, odlične in seveda dragocene kot ilustracije, ki potrjujejo resničnost zgodbe. Ogledovala sem si jih pred branjem in po branju še enkrat. Je vredno. Pisateljevi obiski krajev dogajanja dihajo tudi iz besedila. Zdaj so na vrsti prebivalci prizorišč edinstvene zgodbe o Veroniki in Frideriku, da popeljejo s pomočjo besedila Ivana Sivca obiskovalce k 'balkonom', kjer sta se sestajala. To se res mora zgoditi. Seveda so na potezi tudi šolniki. Samotna divja roža – Veronika – mora 'zacveteti' tudi v maturitetnem eseju, pa tudi v nižjih letnikih …
¸Fotografije Ivana Sivca so svojevrstno povabilo za ekskurzijo PO POTEH slov. Romea in Julije. Ja, na tistih prizoriščih zagotovo seva posebna energija. Samotna divja roža nepreklicno vabi, da se ji prepustite in jo obudite v razcvetanju. Še prej pa se zahvalite obema: patru Gržanu in pisatelju Sivcu, da sta jo obudila k pravemu živemu življenju.
Spoštovani gospod Ivan Sivec, še enkrat se Vam zahvaljujem za Vašo izjemno knjigo.
Želim Vam prijazen adventni čas in Vam pošiljam lep dolenjski pozdrav!

Danica Zupan



Irena
11.12.2016 ob 10:42

Sp. gospod Sivec. Ne morete si misliti, kako so mi všeč vaše knjige. Ko sem bila mlajša sem prebirala Dostojevskega in moj najljubši roman je bil Zločin in kazen. Prav tako mi je zelo všeč Tolstoj in drugi klasični pisatelji. Nameravala sem prebrati še vse ostale romane Dostojevskega, ki mi jih je zapustil oče. Zdaj se nikakor ne morem lotiti tega branja, ker se ne morem poglabljati v globino duše in se nikakor ne morem tako zbrati, da bi to prebirala. Vaši romani me pa razvedrijo in komaj čakam, da svoj prosti čas namenim temu. Hočem vam povedati, da se niste zaman trudili s pisanjem in da s tem naredili ogromno dobro delo. Ne vem, ali vam ljudje izrazijo svojo zahvalo zato. Verjetno jih je veliko, vendar je ogromen krog bralcev, ki vam je ne morejo izraziti in veliko tistih, ki jim ni do tega. Če niste dobili zadoščenja za svoj trud v materialni obliki, kar seveda niste, vedite pa eno. Mi znamo to ceniti in naj vam Bog povrne za vaš trud. Vse lepo Vam in vsem Vašim. Srečno!

Irena



statistika cobissa
08.12.2016 ob 11:52

V prvih enajstih mesecih leta 2016 je bilo v slovenskih knjižnicah izposojenih 32.159 Sivčevih knjig. Najbolj izposojene so bile:

1) Vitezi jutranje zarje ............. 1371 izposoj

2) Bleščeče celjske zvezde ........... 1195

3) Kraljica s tremi kronami .......... 835

4) Zadnji mega žur .................. 779

5) Kralj Samo ....................... 662

6) Zadnji keltski poglavar .......... 614

7) Prihajam vsak dan na breg ........ 587

8) Vlomilci delajo poleti ........... 492

9) Usodna emonska lepotica .......... 483

10) Kneginja Ema ..................... 467

itd.



Marjan
07.12.2016 ob 12:14

Pozdravljen g.Ivan nocoj na Miklavžev večer ko se po službi in delu doma v noč delo umiri in se človek odahne od vsega si pa poredko vzamem čas in prelistam novice na fb. Ob poslušanju Slakove glasbe se mi je nocoj ponovno utrnila tista misel, ki sem jo vam že nekdaj napisal, da bi iz vsebine vaše tako lepe knjige KLIC DOMAČE ZEMLJE naredili film. Naj bodo nocoj to moje in za vse nas Slovence Miklavževe želje. Z ženo sva šla gledat film Pr Hostarji, pa sem takoj se spomnil na vas in vsebino vaše knjige. Tudi vam želim, da naj vam Miklavž prinese obilo darov nam Slovencem pa en super film. Lepo vas pozdravljam Marjan



Mihael
07.12.2016 ob 11:36

Zdi se mi, gospod pisatelj, da vi niste samo Balzac, ampak tudi Dumas, oba skupaj: oče in sin.

Pa brez zamere!

Mihael



Mateja
05.12.2016 ob 11:41

Ja, gospod Sivec,
ste u redu pisatelj, še posebej zgodovinski roman so SUPER!!!

Mateja



1010. PREDSTAVITEV
01.12.2016 ob 21:59

Spoštovani gospod pisatelj!

Skupaj smo preživeli zelo prijeten večer, poln navdiha, poln zgodb, tudi nedokončanih ...
Hvala za potovanje v slovensko preteklost, ki jo mnogo premalo poznamo in hvale, ker odkrivate tančice za vse nas. Veliko navdiha še vnaprej in zdravo, srečno 2017!

Zdenka Kopač, Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin



Metka
28.11.2016 ob 10:55

Gospod pisatelj,
ZELO!!! dobro ste napisali celjske grofe.
Zame ste slovenski BALZAC!!

HVALA!!!

Metka



Janez
26.11.2016 ob 15:15

Hvala, gospod Ivan, za tisto na FB o Slavku Avseniku. Vidi se, da ste ga imeli res radi.

Janez



Marinka Uršič
25.11.2016 ob 11:19

Cenjeni naš pisatelj Ivan Sivec, najprej - iskrene čestitke in pa hvala, hvala za vašo pentologijo o Celjskih!
Kot vaša zvesta bralka in pa zavedna Slovenka, poleg tega pa še Štajerka, naj vam izrazim svoje navdušenje in občudovanje, ker ste se tako neizmerno potrudili, se poglobili in obelodanili ta del naše zgodovine!
Pa naj kdo še reče, da smo Slovenci brez Zgodovine z veliko začetnico! Že v vaših knjigah o Rimljanih in o Karantaniji smo to imeli priložnost spoznavati, tem bliže pa nam je srednjeveško obdobje na našem ozemlju, kjer so grofje Celjski že tako rekoč Habsburžanom tekmeci in velika grožnja v boju za oblast.
Uh, kako zanimivo se je bilo prebijati skozi strani vseh vaših petih knjig, v katere ste vložili ničkoliko raziskovalnega truda ter svoje sposobnosti in ne nazadnje tudi domišljije, da so te knjige verodostojne in ob enem hudo bralne, da jih človek kar ne more odložiti, dokler ne pride do konca zgodbe!
Ne bom izpostavljala teme vseh teh vaših zajetnih literarnih stvaritev, pač pa jih bralcem nadvse toplo priporočam. V bistvu sem se tako vživela v vsako zgodbo, da sem uživala in hkrati trepetala, kako se bo vsaka zgodba posebej končala. Najbolj ganljiva in pretresljiva po čustveni plati, je prav gotovo knjiga Samotna divja roža, o romantični in neverjetno globoki "prepovedani" ljubezni med nižjo plemkinjo Veroniko Deseniško in med grofom Friderikom II., ki je bil že poročen z Elizabeto Frankopansko in s katero je imel sina, Ulrika II. Kako neljuba in Celjskim moteča je bila ta njuna močna ljubezenska zveza, se izkaže s preganjanjem Veronike Deseniške in z smrtjo njunega dojenčka Ivana, nezaželenega dediča Celjskih. Veroniko so hoteli kot "čarovnico" najprej zažgati na grmadi, ker pa so jo pred grmado rešili njeni najbližji ljudje, je slednjič bila po ukazih Hermana II. - utopljena. Ulrik drugi, je vse svoje do smrti žaloval za svojo največjo ljubeznijo... Več o tej dramatični zgodbi naj si prebere vsakdo sam. Je pa to resnična in najbolj dramatična zgodba na naših tleh in vsekako presega Shakespearovo izmišljeno dramo - Romeo in Julia! Ali ni ta zgodba nekaj posebnega, kar je bilo treba še posebej povzdigniti tudi v naši zgodovini?! Bravo, g. Sivec!

Prav tako bralec trepeče ob usodni življenjske poti poslednjega celjskega kneza Ulrika II., sina Friderika II., ki ga je vzgajal dominantni ded Herman II. - Kot vnuk se je ves vrgel po starem očetu, pobral po njem vse slabe lastnosti.
Bil je egoist in ves mahnjen na oblast! V tem prizadevanju bi storil prav vse! A ni bil dovolj premišljen in diplomatski, kar ga je stalo glave - dobesedno! Z njegovo prerano smrtjo in ker ni bilo njegovih krvnih dedičev, je veličastnost Celjskih čez noč zatonila, za zmeraj!!! Habsburžani, ki so Ulrikovo smrt napletli, so se polakomili vsega imetja Celjskih in še bolj utrdili svoje cesarstvo! Zato ni čudno, da se je prav od njihove strani na Ulrikovem pogrebu začul radosten klic: Danes Celjski grofje in nikoli več!!! Da smo v zgodovini tudi mi nekaj časa spadali pod habsburško monarhijo, vemo. Da pa so tudi Habsburžani že preteklost v naši zgodovini, pa tudi! Spomin na veličino Celjskih, pa ostaja v pisnih virih. - Zlasti najbolj berljiv in vsem bralcem na dosegu, pa je ta - Sivčeva pentalogija! Vsekakor pa se tri bleščeče zvezde Celjskih ohranjajo še naprej, v grbu mesta Celje in ne nazadnje - tudi v grbu naše zdajšnje domovine - imenovane Slovenija!

Da si bom priborila pisateljev pergament z njegovim podpisom, moram prej še v knjižnico, pogledat v začetnice poglavij prvih treh knjig. V zadnjih dveh je le preostanek gesla: ostanejo za zmeraj živa.

No, dragi pisatelj, ostanite jarej! In še enkrat hvala za teh pet čudovitih knjig! Marinka



NEJC
24.11.2016 ob 17:44

Včeraj sem te videl na knjižnjem sejmu.
Dobro zgledaš.

Nejc



1009. PREDSTAVITEV
23.11.2016 ob 19:38

Slovenski knjižni sejem - Cankarjev dom

Spoštovani pisatelj Ivan Sivec!ž

Srečni in veseli smo, da ste današnji dan posvetili založbi Karantaniji.

Erika Mauko



1008. PREDSTAVITEV
21.11.2016 ob 20:40

Spoštovani pisatelj Ivan Sivec!

V svojem in v imenu članov Univerze za III. življenjsko obdobje v Osrednji knjižnici Celje se Vam iz srca zahvaljujem za izredno lepo predstavitev Celjskih. Ob Vašem navdušenem in kvalitetnem predavanju se vsi lažje zavedamo, da bi kot 'potomci' ene najpomembnejših plemiških družin tistega časa morali biti ponosni in bolj samozavestni ter se čutiti bolj enakopravni člani evropske skupnosti. Hvala Vam za vse zgodbe, ki jih napišete o zgodovinskih osebnostih. Domišljija pa vsekakor tudi ne škodi zgodovinskim podatkom. Uspešno ustvarjanje še naprej!
Slavica Hrastnik, Osrednja knjižnica Celje



1007. PREDSTAVITEV
21.11.2016 ob 12:45

Osrednja knjižnica Celje - Celjski grofje in knezi za šolsko mladino

Spoštovani gospod Sivec!

Dan slovenskih splošnih knjižnic je najpomembnejši dan knjižničarjev. Počaščeni smo, da ga letos praznujemo v vaši družbi min družbi celjskih knezov. Skupaj smo odstirali obzorja našim najmlajšim in zvečer bomo navdušili še tiste, ki jim zgodbe o Celjskih niso tuje. Naj vam pero dobro teče še naprej.

S spoštovanjem!

Polonca Bajc Napret



Eli C.
20.11.2016 ob 11:16

Vidim, gospod Sivec, da predstavljate Celjske grofe povsod, le v Žalec vas še ni bilo. Morda pa še pridete. Sama sem vseh pet knjig kupila, potrebovala pa bi še nekaj pojasnil, zato bi se rada srečala z vami osebno v Celju ali še bolje v mojem Žalcu.
Hvala za lepe knjige in na svidenje!

Eli



Miha
17.11.2016 ob 22:04

Pište prosim krajše knjige, ker so te predolge za brat. Drgač so pa fine!

Miha



MOjca
15.11.2016 ob 21:48

V nedeljo sem vas gledala na TV, ko ste govorili o bratih Smrekar prav lepo. Poznam le Francija iz Brežic in je v redu fant.

Mojca



Miklavž
14.11.2016 ob 14:31

Včeraj sem vas gledal na televiziji v zvezi s Smrekarjem. Lepo ste govoril o umrlem bratu.

Miklavž



Ida in Jože
13.11.2016 ob 21:26

Čestitamo na izjemni igrani in povedani zgodbi.

Lep pozdrav!

Ida in Jože



Robert
13.11.2016 ob 17:29

Si kul pisatelj.
Prebral sem Zadnji mega žur.

Robert



podatki knjižničnega sistema cobiss za prvih deset mesecev leta 2016
09.11.2016 ob 17:50

V prvih desetih mesecih je bilo v slovenskih knjižnicah izposojenih 28.66 2 Sivčevih knjig.

Najbolj izposojene Sivčeve knjige so bile:

1) Vitezi jutranje zarje ......... 1231 izposoj

2) Bleščeče celjske zvezde ........ 1068

3) Kraljica s tremi kronami ....... 696

4) Zadnji mega žur ................. 694

5) Kralj Samo ...................... 590

6) Zadnji keltski poglavar ......... 547

7) Prihajam vsak dan na breg ....... 473

8) Vlomilci delajo poleti .......... 447

9) Usodna emonska lepotica ......... 443

10) Cesar Arnulf ................... 389

itn.



Mari
09.11.2016 ob 17:35

Zame ste, gospod Sivec, Vi slovenski Balzac. Garač, pripovedovalec, izjemen pisatelj.
S Celjskimi ste pritisnili piko na i!!!!

Srečno naprej!

Mari



V nedeljskem Večeru je bil objavljen naslednji intervju:
07.11.2016 ob 16:36

Vsak dan si bralci v slovenskih knjižnicah izposodijo okoli 140 njegovih knjig. Če bi zložili knjige Ivana Sivca na kup drugo na drugo, bi bila ta gora višja od Mont Blanca. Dobila sva se tik pred prazniki na njegovem domu v Mengšu, ravno je prišel z vsakodnevne ture na Primoža. Vitalen možakar, zgovoren, a pretehtan. Pustolovec, pravi sam o sebi. Tudi na Aljaski je bil s prijateljema. Raziskoval je zlatokope. Tudi o tem je napisal roman. Pet romanov o celjskih grofih predstavlja zadnje leto po vsej Sloveniji, z bogatim slikovnim in dokumentarnim gradivom vabi bralce, pa z ilustracijami priznanega slikarja Jožeta Barachinija.
Da smo narod hlapcev, je neumnost
Kam umeščate pentalogijo o celjskih grofih, tistih plemičih, o katerih je bilo nekoč veliko napisanega, zadnja desetletja pa bore malo. Njihov pomen je bil pogosto tendenciozno prikazan, pod vplivom trenutne ideologije. V treh letih ste napisali pet obsežnih knjig, bogato podprtih z zgodovinskimi viri in dokumenti. Zakaj ste se jih lotili - po Karantaniji, Keltih in Emoni?

Ozemlja Celjskih so bila ogromna, imeli so tako rekoč cel Zagreb, celo Hrvaško Zagorje, Slavonijo, del Bosne, velik del današnje avstrijske Koroške, del Vipavske. Na koncu so imeli v bistvu državno kneževino, ker je bilo njihovo ozemlje že tako strnjeno. To so bili že zametki države. Napisal sem osemnajst zgodovinskih in veliko biografskih romanov, zgodovina me je ves čas pritegovala. Po izobrazbi sem sicer slavist in magister etnologije. Predvsem ne prisegam na to, da smo narod hlapcev in dekel. To so nam vcepili drugi in to je neumnost. Imamo bogato zgodovino, živimo na pomembnem krožišču, križišču. Na vseh vetrovih nas je bilo pred dobrim stoletjem milijon, pred dvesto leti šeststo tisoč. V bistvu nič, pa smo vendar tukaj ostali. Dr. Jožko Šavli je rekel, da je z evropskega ozemlja v obdobju narodov izginilo 45 narodov, mi pa smo še vedno tu, kar pomeni, da mora biti v nas nekaj posebnega, trdoživega. In to sta jezik, kultura, hkrati pa tudi to, da se držimo zemlje. Ko je JLA napadla Slovenijo, ni nihče zbežal, čeprav so imeli v Avstriji pripravljenih 60 tisoč šotorov.
Ko smo ogroženi, potegnemo skupaj, to smo dokazali od Karantanije naprej. To popisujete prvenstveno v vaših zgodovinskih knjigah?
Ko je resno, potegnemo skupaj in ostanemo na svoji zemlji. Ves čas me je vznemirjalo, kaj je bilo prej na našem ozemlju. Napisal sem štiri knjige o Rimljanih, izpred 2000 let, pa tri knjige o Karantaniji, naši nesporni pradomovini, čeprav nekateri temu oporekajo. Brižinske spomenike, ki so nastali okoli leta 1000, pa kažemo po celi Evropi. Vsakdo je nekaj pustil na tem ozemlju. Pred njimi so živela tukaj zanimiva ljudstva, po Keltih imamo, da smo malce pijansko ljudstvo. Štiri odstotke imamo keltskega v DNK, tudi odnos do žensk, malo neresen, je keltski. Pa viharništvo in hkrati borbenost. Vse temelje slovenske zgodovine sem popisal v knjigah.

In če razkrijete svoj postopek pisanja zgodovinskih romanov. Se najprej zakopljete v arhive, knjižnice? To ste počeli tudi v časih, ko to še ni bila splošna praksa literatov. Vidi se vam, da ste bili dolga leta novinar.
V vsaki moji knjigi je predelanih in upoštevanih okoli sto različnih virov. V vsako dodam na koncu uporabljeno literaturo. Čeprav pišem literarno fikcijo, je vse v okviru realnega. Seveda sem vse to delal že kot novinar dokumentarno-feljtonske redakcije na Radiu Slovenija. Vedno sem se zelo pripravljal pred vsakim terenom. Včasih se za kak roman nabere kakih 1500 strani gradiva. Pri Veroniki Deseniški mi je bilo od začetka bolj ali manj jasno, kako bom zastavil, a po raziskovanju na terenu se mi je marsikaj razkrilo.
Vse, kar opisujem, prehodim
V knjigi Samotna divja roža o Veroniki Deseniški ste prišli do nekaterih zanimivih novih odkritij s terena pa tudi iz drugih virov.
Pater dr. Karel Gržan je odkril veliko novega, sam pa po njem še veliko drugega. Zgodovinska veda je danes taka, da je vse dosegljivo izjemno hitro. Tisti hip, ko nekdo nekaj odkrije v Münchnu, Gradcu, Pragi, je že na razpolago tukaj. Mladim zgodovinarjem, ki so zelo izobraženi, poznajo gotico, jezike, se je raziskovanje silno odprlo. Tisto, kar je pisala Anna Wambrechtsammer pred 75 leti v knjigi Danes Celjski grofje in nikdar več, je zelo dobro, a že zastarelo.

Je pa še vedno resen vir o naši najuspešnejši, najštevilčnejši in najbolj usodni plemiški družini, kar pa za Bratka Krefta in njegove Celjske grofe ne moremo trditi. Dr. Igor Grdina je nekje celo zapisal, da je Kreftova drama bolj podobna razvlečenemu govoru v predmestni gostilni oziroma da je šlo za prorežimsko repertoarno politiko, dišala pa je po razrednem pristopu in revoluciji.
V bistvu to kar drži. Zmeraj preberem vse, kar je o neki materiji dosegljivo. Vidim, kako nekateri znanstveniki preprosto kar prepisujejo drug od drugega. Po navadi v živo obiščem kaka dva do tri zgodovinarje na to temo. Dobro pripravljen grem k njim. Včasih se zgodovinarji bojijo dati vsako vrstico v javnost. Jaz sem neobremenjen, ker imam v literarni obdelavi več svobode. Kot gradnja hiše je vsak moj roman, poglavja, preverjanje letnic, junakov. Zmeraj vse kraje, ki jih opišem, tudi prehodim. Za Celjske sem bil v Pragi, v Konstanci, ob Bodenskem jezeru, pa vso Štajersko sem preromal po dolgem in počez. Pa z zgodovinarji sem se pogovarjal kot novinar. In vse to gradivo uporabim v knjigi. Zame so vsi podatki pomembni, tudi, kaj so jedli, kako so lovili divjad itd.

Celjski grofi so zanimivi tudi zato, ker so njihove tri zvezde v slovenskem grbu. Pogosto jamramo, da nismo imeli plemstva, a Celjski so dokaz, da smo ga vendarle imeli, Barbara Celjska je bila silno zanimiva aristokratinja, vrhunska intelektualka, alkimistka, mi pa ne vemo o njej praktično nič.

V naših šolskih učbenikih ni niti vrstice o njej. V zadnjem času jo je mag. Rolanda Fugger Germadnik odkrila, napisala je temeljno delo o njej. Sam jo imam v tretjem delu pentalogije. Bila je emancipiranka, lepa, razsvetljena humanistka, pametna, znala se je dobro spoprijemati z moškim napuhom. Spreminjala je baker v zlato, a norčevala se je iz moške sle po bogastvu. Imela je očitno laboratorij in je obvladala kemične procese, kako se bakrena krogla obarva zlato. In so ji plačali po ceni zlata. Barbara, najmlajša hči grofa Hermana II. In Anne Schauenberške, ni bila samo ena najlepših vladaric, temveč tudi ena najmodernejših in najsposobnejših. S trinajstimi leti se je poročila s kraljem Sigismundom Luksemburškim ter bila tudi sama okronana za ogrsko, nemško in češko kraljico. Znala je šest jezikov, jasno, da tudi slovensko.

Pokopana je v Pragi na Hradčanih, tam, kjer je Plečnik urejal Masaryku rezidenco?
Celjski župan Šrot je nesel ploščico v cerkev sv. Vida na Hradčanih.
Papež Pij XII. je škodil Celjanom
Največjo škodo Celjanom je naredil nekdanji kronist, kasnejši papež, Enea Silvio Piccolomini v svoji kroniki Zgodovina cesarja Friderika.
V knjigi Spolno življenje papežev je za Piccolominija pisalo, da je "ulični tat", bil je morski ropar, na koncu pa je šel študirat pravo. Po naročilu Habsburžanov je napisal zgodovino Celjanov in jih grdo opisal, ker so jim bili največja konkurenca. Na koncu pa je postal papež Pij XII. Celjanom je naredil komaj popravljivo škodo. Zgodovinar dr. Peter Štih meni, da Ulrikov umor ni pomenil samo propada celjske hiše, ampak je imel tudi širše posledice. Največ koristi je imel cesar Friderik III. Pridobil si je celotno celjsko dediščino znotraj cesarstva. In s tem ustvaril podlago za novoveški dvig Habsburške monarhije med evropske sile. Zato vsaka čast Wahnbrechtsamerjevi, ki se je zakopala v arhive.

Kdo pa je bila Anna Wahnbrechtsamer, kaj jo je motiviralo k raziskovanju Celjskih?
Bila je s Planine pri Sevnici, nemško govoreča pisateljica. Hodila je v arhive, zlasti dunajske. O Celjanih je veliko verodostojnih podatkov zunaj Slovenije.

Katera so vaša nova odkritja v petih knjigah o Celjskih, zaradi katerih vam laskajo tudi nekateri zgodovinarji? Kaj ste prevrednotili v odnosu do Celjskih?
Zgodovina se vedno prevrednotuje, posebej oprijemljiva. Začelo se je z Žovneškimi, v to me je vpeljal prof. Franci Kralj. Grad Žovnek je nad Braslovčami. In velik vprašaj, ki se najprej pojavi, je, katerega izvora so Celjani. Vseskozi smo bili prepričani, da so nemški plemiči. O tem ne morem soditi, a dejstvo je, da se Braslovče imenujejo po škofu Preslavu, ki je bil Slovan in je prišel pred Žovneškimi gospodi tja. Izvor Žovneških je sumljiv, nisem ga raziskoval, a indici so, da so morda povezani s Hemo Krško. V trilogiji o Karantaniji sem si izmislil tako imenovani sveti meč, ki se je kasneje izkazal, da je bil resničen. Emin rod zna biti predhodnik žovneške gospode. Žovneški so bili svobodni vitezi, ki so živeli na slovenskem območju od mitnine, in to odlično. Bili so dobri gospodarji, na veliko so posojali denar. Celjani so s pametnim posojanjem pridobili neskončna posestva. Na koncu so imeli 125 gradov. Bili so dobri gospodarji, vojaki, odlični diplomati, današnja diplomacija pojma nima v primerjavi z njimi. V vsem so bili dobri, hkrati pa so se zelo širili z ženitvami. Pa še pod srečno zvezdo so bili rojeni. Habsburžani so jim bili vseskozi konkurenti in sosedje.

Najbolj slaven Celjan je bilHerman II.?

Absolutno, Herman II. je največ premaknil v celjski zgodovini, rodil se je leta 1360 in umrl 1435. Tri močne zvezde so bile - Friderik Žovneški (Celjski), Herman I. in Herman II. Slednji je bil pravcati lev, naredil je vraga in pol. Celjski dvor je bil na silno visokem nivoju: imeli so do sedem učiteljev, okrog dva tisoč rokopisov, vse so si pripeljali iz Benetk in Vzhoda, tudi vso znanost. Niso bili omejeni in zarukani plemiči. Verjetno je bil celjski dvor eden najbolj razsvetljenih tiste čase. Zato so se jih tudi bali. Mi pa jih imamo za razredne sovražnike. Tudi z ljudmi so znali, pekli so vole za ljudstvo, celjski sejmi so bili med najbolj uglednimi, pretok denarja je bil ogromen. Izobraževali so se na Dunaju. Žovneški so se namenoma pogrofovili, da so imeli zvezo s Habsburžani. Ko so se začeli širiti, so videli, da potrebujejo vojsko. Savinja in Voglajna sta bili reki življenja, pot po njima je prinašala veliko blagostanje. Vodna pot je bila štirikrat cenejša od zemeljske. Tudi neveste so pripotovale po Savinji navzgor.
Hrvati so nam ukradli Veroniko
In potem je tukaj še najlepša slovenska ljubezenska zgodba med Veroniko Deseniško in Friderikom Celjskim.

Pater Gržan je dokazal, da je Veronika pokopana v samostanu v Jurkloštru. Veronika se je skrivala v tamkajšnji azilni sobici. Od tam se je šla tudi poročit s Friderikom. Ko so jo utopili na Ojstrici in je v Braslovčah ležala na parah, je bila najprej tam tudi pokopana. Pozneje pa jo je dal Friderik prekopat v Jurklošter, kjer sta ljubimca užila najlepše trenutke. Ko sem imel že devetdeset virov o Veroniki skupaj, mi je še vedno nekaj manjkalo. Šel sem v Hrvaško Zagorje, v kraj Desenić. Blizu Olimja. V gradu Velikem Taboru je v dveh sobanah stalna razstava o Veroniki Deseniški, kjer piše, da je Veronika rojena, da je živela, bila umorjena in pokopana v Deseniću. Torej dobesedno ukradli so nam jo. Protestiral sem. Res je, da je bila tam rojena, a tisto je bila celjska posest. Hrvati so vse po svoje interpretirali o Veroniki. Celo lutkovno igrico imajo na to temo. Veliko podatkov sem dobil, dejstvo je, da sta se s Friderikom tam srečala, ko je prišel na obhod obrambnih stolpov. Veronika je bila nižja plemkinja, Friderik je hodil tam na lov, na jelene. Taka ljubezen, kot je bila njuna, je danes težko razumljiva. Dvomim, da je Friderik svojo prvo ženo Elizabeto Frankopansko umoril, bil je nežna duša in neskončno se je zaljubil v Veroniko. Najverjetneje jo je zadela kap v postelji, ko sta bila skupaj, ali si je sama vzela življenje. Tedaj so imele ženske okoli vratu obešen medaljon s strupom. Naletel sem na zagorskega župnika, ki je odkril cerkvico sv. Ivana, zelo blizu Desenića. Ko so odstranili zgornji omet, so našli v njej podobe Celjanov in Veronike. Na freske me je opozorila Rolanda Fugger. Takoj sem odšel na teren. Našli so Veroniko na božji podobi, kako briše Jezusu krvavi pot s čela. Župnik mi je tudi povedal, da se cerkvica imenuje po njunem otroku Ivanu. O krstu Friderikovega otroka obstajajo viri. V zgodnjih letih so tega otroka likvidirali. Najverjetneje Ulrik, ker je bil ljubosumen na polbrata. O Veroniki smo največ novega odkrili. In teh močnih čustev danes sploh ne razumemo, Friderik je po njeni smrti vseskozi žaloval. To je boljše kot Romeo in Julija, ker je resnična zgodba.

Kaj pa Ulrik II., najbolj nesrečna celjska figura? Z njim so Celjski izumrli.
Nesrečni sin Friderika in Elizabete Frankopanske ni bil kot otrok skoraj nič s starši, vzgajal ga je ded. Po njem je pobral slabe lastnosti. Ulrik II. je bil nor na oblast, hotel je biti kralj, cesar, a bil je zelo nepreviden. Usmrtili so ga Ogri v Beogradu, glavo so hoteli prodati celo Turkom, da bi s tem izsiljevali Celjane. Predvsem pa je Celjane pokopala dedna pogodba s Habsburžani. Ko je na grobu zadnjega celjskega grofa Ulrika II. vzkliknil neki Habsburžan &#8216;danes celjski grofje in nikdar več&#8216;, je bil to vzklik sreče. Vsa njihova posestva so postala habsburška. Celjani so ta ozemlja kultivirali v vseh pogledih, v agrarnem, kulturnem, izobraževalnem. Zato je neumno pogovarjati se, ali je prav, da imamo v grbu danes celjske zvezde. Če bi Ulrik imel še moške potomce, bi imeli skoraj 500 let drugačno zgodovino. Verjetno bi bili danes bolj razviti, bolj samostojni, drugače bi čutili svojo preteklost.



1006. PREDSTAVITEV
06.11.2016 ob 00:27

Spoštovani g. Ivan Sivec!

Iskrena hvala za čudovit in nepozaben Razborški večer - takšen, kot so Vaše knjige.
Ob Vašem dinamičnem in doživetem pripovedovanju zgodovinske snovi sem se spomnila misli: "Najboljše zgodbe niso nikdar izmišljene in nikoli popolnoma resnične." Vi ste uspeli romane o celjskih grofih in knezih preplesti zares vrhunsko.
Želim Vam še obilo ustvarjalne energije in vse dobro!
Breda Vidmar Mandič, Razbor pod Lisco



1005. PREDSTAVITEV
04.11.2016 ob 22:32

Spoštovani gospod Ivan Sivec,

v današnjem jesenskem večeru ste nas na zanimiv in poučen način popeljali skozi zgodovino Celjskih, ki so nekoč obvladovali našo lokalno zgodovino.
Hvala Vam za lep in prijeten večer in da smo lahko z Vami delili Vaše navdušenje nad ganljivo ljubezensko zgodbo za vse čase - med Veroniko in Friderikom. Naj Vas še naprej navdihujejo številne zgodbe in naj najdejo mesto v Vaših novih knjigah!

Polona Brenčič,
Valvasorjeva knjižnica Krško



Marija Z.
02.11.2016 ob 17:40

A veste, gospod Sivec, da v knjižnici v Žalcu sploh NIMAJO vaše knjige o Veroniki Deseniški, pa tudi v nobeni knjigarni je ni.
Kaže, da naša knjižnica štrajka.
Naredite kaj da se bodo poboljšali!!!

Marija Z.



Aleš
01.11.2016 ob 18:06

O. ljudje moji! V zadnjih tednih sem s pomočjo I.S., ki je v drugi polovici leta 2015 vse Celjske kronike priredil v današnji jezik, in po zaslugi bogaboječega meniha Andreja, takratnega popisovalca Celjskih kronik, doživel pravo notranjo katarzo. Ko sem se s težavo odtrgal od Jerneja Kopitarja (Kamen nad gladino), sem vzel v roke omenjeno pentalogijo o celjskih grofih. Impresionirali so me vsi: od žovneških vitezov (Vitezi jutranje zarje), do nadaljevanja vzpona rodov v višje nazive (Bleščeče celjske zvezde), do Barbare , žene trojnega kralja Sigismunda, hčerke mogočnega grofa Hermana II. in njegove žene Ane Schaunberške (Kraljica s tremi kronami) … do najbolj čudovite ljubezenske zgodbe o Veroniki Deseniški in Frideriku II., sinu Hermana II., ki naj bi lastnoročno umoril svojo prvo ženo Elizabeto Frankopansko. Čaka me še zadnja zgodba, knjiga o njunem sinu Ulriku II. Celjskem (Poslednji celjski knez).

Spraševal sem se, kako je lahko avtor, Ivan Sivec, sploh držal vse niti v svojih rokah. Kako, da se ni zapletel? Kako je lahko večkrat proti koncu knjige zapisal stavek, ki smo ga zasledili nekje v prvi polovici in nas spomnil nanj?
Zapleteno? Na prvi pogled – da! A ko se čutno in umsko preseliš v čase izpred šeststo let in se vživiš v dogajanje, postane vse razumljivo.
Ivo, hvala ti! Po tvoji zaslugi širimo obzorja na način, ki nam je blizu.



Mitja
01.11.2016 ob 13:20

Danes ne grem nikamor na grob, ker nimam nobenega svojega več, starši pa so umrli že med vojno.
A rad berem vaše knjige in Celjski grofje so mi v veliko tolažbo.

Hvala zanje!


Mitja



Veljko
01.11.2016 ob 09:51

Pravkar sem prebral Tvojo knjigo PRIHAJAM VSAK DAN NA BREG. Zelo lepa knjiga. Vidiš, srečala sta se po petdesetih letih in spet bila skupaj ...
Ali smo danes sploh sposobni take ljubezni?
Čestitam!

Veljko V.



Mirko
31.10.2016 ob 13:56

Včeraj sem gledal nadaljevanko posneto po vaši knjigi. Prav zabavno. Končar je dober, le malce preveč se daje s svojimi grimasami. Drugače je pa rojen komik.
Komaj čakam druge nedelje!


Lep pozdrav, gospod pisatelj!

Mirko



Srečko
30.10.2016 ob 11:36

Včeraj ste zelo lepo povedali o Franciju Smrekarju na koncertu v spomin za Jožeta Smrekarja. Vidi se da ste bili res pravi iskreni prijatelji.
Hvala v imenu Jožeta!

Srečko



Mira
29.10.2016 ob 16:09

Gospod Sivec
izjemni ste.
Na TV Slovenija bo nadaljevanka po vaših delih,
berem pa vaše celjske grofe.
IZJEMNO DELO!!!!

MIra



Mare
28.10.2016 ob 14:52

Prebral sem VSE Celjske. To pa je branje. Za deset dni.
Priporočam, da časa ne vržete stran in med prazniki berete Sivčeve Grofe.


Mare



Simona
27.10.2016 ob 11:16

Prebrala sem vašo knjigo Samotna divja roža. Zelo lepa knjiga, primerna za učence in dijake vsake šole, da bi spoznali našo zgodovino in da bi se seznanili z najlepšo ljubeznijo pri nas. Hlastamo po Romeu in Juliji, doma pa imamo stokrat bolj lepo in bolj tragično zgodbo kot tujci. Celjski muzej bi moral narediti kaj več da bi ljudi seznanil s tem.
Po mojem Vam morajo v Celjskem muzeju dati posebno priznanje, da ste jim naredili tako veliko in zastonj reklamo, saj bodo zdaj ljudje kar drli v Celje in muzeje.
Hvala za tudi druge lepe knjige!

Simona



Anej
26.10.2016 ob 10:52

Ja, kul si!!!!


Anej



Milena S.
24.10.2016 ob 12:34

Imela sem vas čast osebno spoznati pri Povšetovih na literarnem večeru. Lepo ste nam povedali zgodbo o morju, še lepša pa je knjiga o tem Prihajam vsak dan na breg, ki ste jo napisali z otoka Krka.
Čestitam Povšetovim za gostoljubje, res so zlati ljudje.
Vam pa za izvrstno knjigo.
Napišite še kako tako morsko.

Milena S.



Maks
22.10.2016 ob 19:59

Gospod Sivec,

v Prevorju ste name naredili ZELO globok vtis. Takšnih pisateljev kot ste vi - NI!
Čestitam,
ker ste navdušen Slovenec!!!

Maks



1004. PREDSTAVITEV
21.10.2016 ob 23:37

Prevorje - Samotna divja roža in tudi drugi celjski grofje in knezi

Spoštovani preprosti gospod Sivec!

Včasih je premalo besed in večkrat so besede premajhne, da bi z njimi izrazili vsa občutja ob danem dogodku, ki seže globoko v dušo človeka. In tak dogodek je bil nocojšnji večer. Hvala Vam za podarjene trenutke, predvsem pa hvala, da pišete slovensko zgodovino s prijaznim tonom in neobremenjeno od zunanjega sveta.

Marija Frece Perc, ravnateljica Šole v Prevorju



Stanka
21.10.2016 ob 12:15

Želim si , da bi za bralno značko odraslih v Žalcu dodali kakšno vašo knjigo, saj bi tako več Savinjčanov spoznali zgodovino Celjskih grofov. Lep pozdrav pa upam, da boste imeli kakšno predstavitev pri nas

Stanka



Marija Z.
19.10.2016 ob 17:55

Komaj čakam, da pridete v petek zvečer v Prevorje.
Na svidenje in prisrčno dobrodošli, da nam predstavitev najlepšo slovensko ljubezensko zgodbo in druge zgodbe o celjskih grofih!

Marija Z.



Gorazd
19.10.2016 ob 12:55

Včeraj ste v sevniški knjižnici od vseh slovenskih pisateljev doslej naredili name najgloblji vtis.
Čestitam in veliko zdravja za pisanje!

Gorazd



1003. PREDSTAVITEV
18.10.2016 ob 21:09

Knjižnica Sevnica - predstavitev vseh petih knjig o grofih in knezih Celjskih

Spoštovani g. Ivan Sivec!

V vaši družbi in v družbi vaših prijateljev (g. Jožeta Barachinija in g. Rafka Irgoliča) smo preživeli čudovit večer - s celjskimi knezi. Najlepša hvala za čudovito predstavitev tega dela naše zgodovine!
Bodite še naprej tako uspešni!

Anita Šiško, direktorica Knjižnice Sevnica



1002. PREDSTAVITEV
17.10.2016 ob 21:01

Vrhnika - Grabeljškovi dnevi - Vseh pet knjig o grofih in knezih Celjskih

Spoštovani gospod Ivan Sivec,

najlepša hvala za vse zanimive zgodbe iz naše skupne preteklosti. S svojim raziskovanjem in pisanjem odgrinjate in razkrivate pomemben del zgodovine. Želim vam uspešno delo tudi v bodoče!
Sonja Žakelj, direktorica knjižnice



Gabrijel
17.10.2016 ob 15:03

Gospod Sivec,

ne morem si kaj, da se ne bi javil po oddaji ARS HUMANA o Veroniki Deseniški. Vsi sogovorniki ste bili odlični, novinar Beltram pa je tudi dobro vodil zadevo.
Čestitam!

Gabrijel Z.



Eli
17.10.2016 ob 13:48

Gospod Sivec,

poslušala in gledala sem Vas v Jurkloštru, danes pa sem že prebrala knjigo o Veroniki Deseniški.
Name ste naredili nepozaben vtis!¨!!

Vse dobro!


Eli



JC
15.10.2016 ob 22:46

V zavodu Odon smo počaščeni, da smo od Vas dobili res knjigo, ki bo v prihodnje še bolj zaznamovala naš kralj Jurklošter in da ste ustvarili tako plemenito delo.
Bil je izredno lep večer z veliko poslušalci.

JC



slikar Jože Barachini
15.10.2016 ob 22:44

Spoštovani Ivan!

Današnja in vse druge predstavitve knjig o celjskih grofih in knezih so tako nekaj izjemnega, da mi preprosto zmanjka besed.
Neizmerno sem Ti hvaležen min ponosen, da lahko sodelujem s Teboj!


Jože Barachini



1001. predstavitev
15.10.2016 ob 22:38

Jurklošter, v kraju Veronikinega groba
SAMOTNA DIVJA ROŽA in druge knjige o velikih Celjanih


Ivanu izjemno priznanje, ker obuja slovenske zvezde.

p. dr. Karel Gržan


Velike česwtitke za izjemno delo!

prof. Franci Kralj


Spoštovani gospod Sivec!

Hvala Vam za čudovit večer, prav tako za vse, kar ste storili za prepoznavnost in vedenja o Jurkloštra.

predsednik KS Jurklošter Franc Lesičar



BOJANA
15.10.2016 ob 14:03

Sem prebrala že obe knjigi o celjskih knezih in obe ta zadnji sta ODLIČNI!

Čestitam!


Bojan



Maks
14.10.2016 ob 18:02

Tudi jaz sem že prebral knjigo o Veroniki Deseniški in je res perfektna.
To bodo ženske jokale ob njej!!!!

Maks



Marija J.
13.10.2016 ob 21:57

Pravkar sem poslušala Četrtkov večer, kjer ste bili omenjeni, potem pa še odlično oddajo o Veroniki Deseniški, kjer je bil objavljen odlomek iz vaše knjige o Veroniki Deseniški.
To se bo bralo!
Bravo!

Marija J.



Veronika K.
12.10.2016 ob 18:47

Spoštovani gospod mag. Ivan Sivec, naš pisatelj!

Turobno, jesensko jutro z nizkimi temperaturami se je v hipu razblinilo kot milni mehurček. Nastopil je lep, prijazen dan, ko sem po Vaši zaslugi in po zaslugi dobrotnice Veronike s Krasa, dobila še zadnji dve knjigi o grofih in knezih Celjskih.
Z velikim navdušenjem bom vseh pet prebirala znova in znova in se Vaju obeh spominjala kot dobra človeka,
saj imam v rokah neprecenljivo bogastvo.
Hvala Vam za Vaš trud, za odlično pisanje, za Celjske grofe nasploh, saj ste jim znova vrnili življenje!
Želim Vam veliko trdnega zdravja in vse dobro!
Zahvala velja tudi Vašim pridnim sodelavcem, ki Vam trdno in zvesto stojijo ob strani in Vam pomagajo uresničiti vsako vašo lepo in dragoceno zamisel.

Sprejmite najlepše pozdrave tudi od moje družine!

Veronika K.



Marija
10.10.2016 ob 22:18

Pravkar sem prebrala SAMOTNO DIVJO ROŽO. Prva v Sloveniji!!!
ODLIČNO, ODLIČNO, ODLIČNO!!!

Vaša zvesta bralka Marija



STATISTIKA IZPOSOJ SIVČEVIH KNJIG V PRVIH DEVETIH MESECIH LETA 2016
09.10.2016 ob 11:28

STATISTIKA IZPOSOJ SIVČEVIH KNJIG V PRVIH DEVETIH MESECIH LETA 2016

Skupno je bilo po podatkih knjižničnega sistema cobiss v slovenskih knjižnicah izposojenih 25.666 knjig. Najbolj izposojene Sivčeve knjige so bile:


1) Vitezi jutranje zarje ............ 1130 izposoj

2) Bleščeče celjske zvezde .......... 988

3) Kraljica s tremi kronami ......... 603

4) Zadnji mega žur .................. 593

5) Kralj Samo ....................... 524

6) Zadnji keltski poglavar .......... 494

7) Usodna emonska lepotica .......... 404

8) Vlomilci delajo poleti ........... 402

9) Viharnik vrh gora ................ 401

10) Kneginja Ema .................... 380

itn.



STATISTIKA ZA BRANOSTI SIVČEVIH KNJIG V PRVIH DEVETIH MESECIH LETA 2016
09.10.2016 ob 11:26

Skupno je bilo po podatkih knjižničnega sistema cobiss v slovenskih knjižnicah izposojenih 25.66 knjig. Najbolj izposojene Sivčeve knjige so bile:


1) Vitezi jutranje zarje ............ 1130 izposoj

2) Bleščeče celjske zvezde .......... 988

3) Kraljica s tremi kronami ......... 603

4) Zadnji mega žur .................. 593

5) Kralj Samo ....................... 524

6) Zadnji keltski poglavar .......... 494

7) Usodna emonska lepotica .......... 404

8) Vlomilci delajo poleti ........... 402

9) Viharnik vrh gora ................ 401

10) Kneginja Ema .................... 380

itn.



še nekaj odmevov na 1000. predstavitev
09.10.2016 ob 09:47

Spoštovani gospod Sivec,

nekako smo prenehali preštevati Vaše knjige, a to ne pomeni, d jih ne pričakujemo več, celo nasprotno želimo si nove in nove!
Prepričana sem, da nas za naslednjim ovinkom že čaka nova zgodba. Le kaj, le kdo jo bo porodil?
Z iskrenimi željami, da bi jih bilo še veliko - in da bi ob pisanju uživali - tako kot mi in naši bralci ob branju!

Andreja Štuhec,
direktorica knjižnice Litija



še nekaj odmevov na 1000. predstavitev
09.10.2016 ob 09:44

Dragi pisatelj,
hvala za tako lepo predstavitev knjige.Hvala tudi za knjigo, ki ste mi jo podarili zaradi mojih zaslug pri 'risanju' zaljubljencev na skalo - Princ na belem konju.
Upam, da se mi bodo sanje res kmalu uresničile.

Ana Povše



še nekaj odmevov na 1000. predstavitev
09.10.2016 ob 09:43

Hvala za tako lep večer, Ivo.
Zelo je bilo lepo!
Eva
Napiši še kako tako knjigo, v kateri bom tudi jaz!
Vse tvoje knjige so mi zelo všeč!



še nekaj odmevov na 1000. predstavitev
09.10.2016 ob 09:42

Gospod pisatelj,

sreča, zdravje in volja na te spremlja dan na dan,
da se vaše knjige nikoli ne končajo,
naj bo vaš opus neskončna stvar!

Milan Povše



še nekaj odmevov na 1000. predstavitev
09.10.2016 ob 09:41

G. Sivec!

Malo časa vas poznava, a dovolj, da veva, da ste srčen in odprt človek. Vesela sva, da sva vas imela priliko spoznati na vaši 1000. predstavitvi!

Dušan in Renata



še nekaj odmevov na 1000. predstavitev
09.10.2016 ob 09:39

Dragi oči, tast in dedi!

Kjer je morje, tam smo tudi Poljanški. Lahko zapišemo, da si ujel v knjigo Prihajam vsak dan na breg nepozabno doživetje oziroma morsko balado. Zato pa tudi z veseljem praznujemo s Teboj 1000. predstavitev - oviro v vonj borovcev, morja, skal in vseh nepozabnih doživetij iz mesteca Šila na otoku Krku.
Mi bomo s Teboj tudi vnaprej z veseljem prihajali na breg, na vse bregove Tvojih nepozabnih zgodb.
Naj jih nežno zibljejo valovi Tvoje domišljije tudi v prihodnje!
Srečno, srečno!

Tvoji Poljanški



še nekaj odmevov na 1000. predstavitev
09.10.2016 ob 09:35

Ivo,
ostani še naprej tako iskriv in očarljiv!

Grega



še nekaj odmevov na 1000. predstavitev
09.10.2016 ob 09:35

Spoštovani g. sosed Ivan Sivec!

Iskrene čestitke ob 1000. predstavitvi knjig s knjigo PRIHAJAM VSAK DAN NA BREG. Zelo ste nam polepšali današnji večer ter tudi poletne dneve na morski obali z branjem te knjige.
Želim Vam, da Vam nikoli ne zmanjka idej za dobro zgodbo, ki bo gotovo sledila v nadaljevanju ...
Hvala in s pogumnim korakom naprej!

Damjana



še nekaj odmevov na 1000. predstavitev
09.10.2016 ob 09:31

Dragi najin prijatelj!

Prehitro minevajo dogodki, ki jih nizaš v ustvarjalnem okolju. Počaščena sva, da sva prisotna na TISOČI PREDSTAVITVI Tvojih knjig. Okolje predstavitve naju je navdihnilo z veseljem. Čestitava Ti, želiva veliko lepega še naprej!

Vladka in janez



1000. PREDSTAVITEV
07.10.2016 ob 23:13

Prihajam vsak dan na breg - Pustov mlin - pri Povšetovih

Spoštovani Ivo,

počaščena sem, da se je v našem gostišču, v naši hiši odvijala vaša 1000. predstavitev. Hvala Vam!
Ste izreden človek in vsem nam za zgled. Upam, da skupaj preživimo še veliko lepih trenutkov.

Darja Povše v imenu gostiteljeb



Zinka
06.10.2016 ob 18:32

Rada berem vaše knjige, posebno zgodovinske. Nove o Celjanih bodo spet zelo dobrodošle pri meni.

Zinka



Jani
05.10.2016 ob 22:14

gospod Sivec,
izvedel sem, da sta izšli še zadnji dve knjigi o Celjskih grofih.
KONČNO!!!!
ČESTITAM!!!!!!!!

Jani



Melanija
04.10.2016 ob 13:39

Pridem na predstavitev v Pustov mlin. Knjiga PRIHAJAM VSAK DAN NA BREG JE ZAME SUPER!!!

Melanija



Mihi
02.10.2016 ob 11:16

Gospod pisatelj, vase knjige so ful dobre, se posebej mladinske in druge resnicne?
Mihi



Tadej
29.09.2016 ob 18:35

Res nisi slab.Si v bistvu nartaboljš!



Marja
27.09.2016 ob 18:00

Zelo sem se razveselila novice da bodo kmalu izšle vse vaše knjige o Celjskih grofih. Zame je doslej najboljša o Barbari Celjski, ki je prava ženska in zelo emancipirana za tedanje čase. S srčno željo pa pričakujem Veroniko Deseniško, kateri so naredili Celjski veliko krivico.
O, gospod Sivec, kako le to zmorete, kako le to zmorete!

Marja



Barbara P.
24.09.2016 ob 09:47

Ne zato ker sem Barbara, ampak zato ker je to res,
KRALJICA S TREMI KRONAMI o Barbari Celjski
je vaša dozdaj najboljša knjiga.
Komaj čakam druge Celjske knjige.

Barbara P.



Aleš Tacer
20.09.2016 ob 10:54

Ob priložnosti obiska slovenskega pisatelja Ivana Sivca, ki je istega večera nastopal tudi kot glavni gost na literarnem druženju &raquo;Pod lipo&laquo; na Dobravi pri Radljah ob Dravi, sem dobil v dar dve čudoviti knjigi: Kraljica s tremi kronami – s podnaslovom Barbara Celjska – tretja knjiga iz pentologije o gospodi Žovneški (kasnejših Celjskih grofih) ter odličen biografsko-zgodovinski roman Kamen nad gladino. Slednji spada kot peta avtorjeva knjiga po vrsti v elitno zbirko VEČNO ZELENE (Pesem njenih zvonov, Pod cvetočimi kostanji, Biseri bolečine,Triglavski kralj). Roman govori o življenju in delu evropsko priznanega jezikoslovca Jerneja Kopitarja, ki ga Slovenci vse premalo poznamo in cenimo. Kolikor pa ga (v največji meri le po Prešernovem verzu iz soneta Apel in čevljar: 'Le čevlje sodi naj Kopitar'), pa si ga prikličemo pred oči v negativni konotaciji. Po zaslugi Ivana Sivca v tekoče berljivem in poljudnem tonu dobimo o tem velikanu književnosti popolnoma drugačno sliko. Sliko, ki si jo dejansko zasluži.
Ker sem na dopustu, imam ob drugih obveznostih tudi več časa za branje. Tako sem se v dveh knjigah (Vitezi jutranje zarje – Žovneški svobodni gospodje in Bleščeče celjske zvezde) 'dal po(d)učiti' &#61514; o žovneških svobodnih gospodih, o Bernardu Turnškem, o Konradu Žovneškem, o naslednikih, ki so preko rodu Friderika I., Hermana I. in II. postali imenitni Celjski grofje. Imenitna dela našega pisatelja Ivana Sivca! Če samo pomislim, koliko gradiva je treba preučiti, kiloko kilometrov narediti, koliko listov obrniti … da lahko nastane nekaj podobnega.
Zato se bom zdaj z velikim veseljem preselil v čase tretje knjige, Kraljice s tremi kronami – Barbare Celjske. Res me zanima, kako je obvladovala svojega mogočnega moža, Sigismunda Luksemburškega II., vem pa, da bom v knjigi odkril še veliko razburljivih dogodkov. In z nestrpnostjo seveda čakam izid preostalih dveh knjig.
Spoštovani Ivo, hvala za Tvoj doprinos k slovenski književnosti, k poljudnim razlagam in osvetlitvam zgodovinskih osebnosti in njihovega življenja v nekdanjih časih.



Ana Marija P.
18.09.2016 ob 21:24

Znova prebiram Vašo Planinsko rožo. Vaš pristop do ljubezni med Gregorčičem in Dragojilo, ki je bila stkana iz nebeških nitk in je ostala v okviru dovoljenega (od družbe, ne od Boga), je poln razumevanja, rahločutnosti, brez trohice negativnega pridiha. Pesnik in učiteljica bi Vam za to, da ste na njuno ljubezen gledali tako, kot sta jo doživljala onadva, gotovo bila hvaležna.
To sem Vam morala sporočiti ...

Ana Marija P.



999.PREDSTAVITEV
16.09.2016 ob 23:59

Spoštovani g. Sivec!

Mnogo je poti, mnogo je poti ...
A se vedno vračamo tja,
h koreninam, k biti!

In to nam dajete Vi, g. pisatelj Ivan Sivec, vsem nam, našim bralcem in vsem ki ljubijo našo domačo besedo, zgodovino.
"Zgodbe pripovedujte naprej."
Hvala Vam za čudovit večer na Dobravi pri Radljah ob Dravi.
Hvala za Vaše ustvarjanje in delitev življenja in dela z nami!

Alenka Helbl, KŠTD Dobrava



Franc
15.09.2016 ob 21:17

Zelo dober pisatelj si!

Franc



Anej B.
13.09.2016 ob 11:04

Iskal sem vašo knjigo Prihajam vsak dan na breg in jo našel šele v tretji knjižnici v Ljubljani. Vse je izposojeno.
Rad bi jo kupil, pa je tudi nimajo. Sem namreč potapljač in bi se rad potopil na potopljeno grško ladjo.
Samo v vednost.

Lep pozdrav in napišite še kako morsko štorijo! To obvladujete zelo dobro!

Anej B.



Mojca K.
11.09.2016 ob 22:06

Včeraj in danes sem prebrala vašo knjigo PRIHAJAM VSAK DAN NA BREG.
Zelo zelo lepa knjiga.
Priporočam jo vsem dobrim bralcem.
Najlepši je stavek:
"Otrok je kot šopek, ki zraste med skalami."
Zelo lepo se razumete na žensko dušo.
HVALA!
Mojca K.



Mica
07.09.2016 ob 13:05

Čestitam za vse statistike za naprej in za nazaj.
Top mora goret slovenska fovšarija!!!

Mica



statistika za prvih osem mesecev 2016
05.09.2016 ob 14:04

V prvih osmih mesecih leta 2016

je bilo po podatkih knjižničnega sistema cobiss

izposojenih 22.089 Sivčevih knjig.

Najbolj izposojene Sivčeve knjige so bile:

1) Vitezi jutranje zarje .......... 1040 izposoj

2) Bleščeče celjske zvezde ........ 915

3) Kraljica s tremi kronami ....... 515

4) Zadnji mega žur ................ 485

5) Kralj Samo ..................... 463

6) Zadnji keltski poglavar ........ 446

7) Vlomilci delajo poleti ......... 363

8) Kneginja Ema ................... 335

9) Cesar Arnulf ................... 311

10) Pege na soncu ................. 302



Matej Ropoša
03.09.2016 ob 13:37

Gospod pisatelj,

zelo lepo ste napisali Celjske grofe. To je višek slovenske književnosti,
ne pa 'afnarije', ki jih pišejo pijanci iz Ljubljane.
Me pa moti, zakaj Celjskih grofov niste izdali do konca, še zadnji dve knjige.
Pohitite, rad bi bral!


Matej R.



Anže K.
02.09.2016 ob 22:32

Ti si v redu pisatelj. Posebno za zgodovinske in mladinske knjige.

Anže



Jože Lap, ljubljanski prošt
30.08.2016 ob 11:48

Spoštovani in dragi naš rojak - pisatelj Ivan!

Že več kot teden dni je pred mano na mizi Tvoja stvaritev - Tvoje izjemno delo - knjiga IN VEČNO BODO CVETELE LIPE.
V njej si predstavil in za vedno ovekovečil naš skupni ponos P. P. Glavarja.
Velika hvala Tebi, Ivan, da si dal svoje talente vsem nam, da nas bogatijo.
Hvala in Bog Te živi!

Tvoj Jože

p. s.
Lepo pozdravljam tudi tvojo ženo in obema želim vse najboljše ...



Mojca
29.08.2016 ob 13:15

Hvala za lepe knjige.

Mojca



Barbara Bevc
26.08.2016 ob 18:44

Gospod Sivec,

zelo me je pretresla vaša knjiga o moji soimenjakinji Barbari Celjski. O njej doslej ni bilo nikjer zapisanega nič, zame pa je to
NAJBOLJŠA KNJIGA doslej nasploh, med domačimi
in tujimi.
Zakaj se o Barbari Celjski ni nič slišalo, le nekaj vrstic je bilo zabeleženih tu in tam,
kaj daljšega pa NIKJER.
Vi pa kar direktno v sredino s TREMI kronami,
ki jih je imela na glavi.

Srečno, srečno!

Barbara B.



Mirjam
24.08.2016 ob 13:27

Tudi jaz pravim, če so celjske knjige napisane vse, zakaj jih ne objavite takoj.

Mirjam



Mengšanka
21.08.2016 ob 12:50

Super ste bili, gospod Sivec!
Povozili ste vse sogovornike, pa so bili tudi oni ZELO dobri, ko pripovedujejo stare stvari. A le tako nazorno ne znajo povedat kot vi.

Pozdrav od Mengšanke



998. PREDSTAVITEV
20.08.2016 ob 19:45

Mengeš, na splošno o zgodovini glasbe, prireditvah in besedilih

Spoštovani Ivo,
skoraj bo tisoča predstavitev, kar pomeni, da boš kmalu spet praznoval.
Iskreno se ti zahvljajujem za Tvoje sodelovanje in prispevek na prireditvi IZ PRETEKLOSTI ZA SEDANJOST IN V PRIHODNOST. Lepo si povezal svoje ustvarjanje s kulturno dediščino domačega kraja. Želim ti še veliko ustvarjalnega navdiha in vse dobro na tvojih predstavitvah in še enkrat čestitke za tvoj bogat ustvarjalni opus.

Nataša Vrhovnik Jerič, predsednica Zveze kulturnih društev Občine Mengeš



informacija za ljubitelje glasbe
19.08.2016 ob 12:25

SPISEK SIVČEVIH KNJIG Z GLASBENO VSEBINO


1) VSI NAJBOLJŠI MUZIKANTI, I. del, 1953-1973, ICO, Kamnik, 1989, monografija o razvoju NZ glasbe, A4 format, besedilo s slikovnim gradivom, 588 strani.
2) GODEC PRED PEKLOM, Kmečki glas, Ljubljana, 1994, leposlovje, 240 strani.
3) PESEM JE SONCE (o Tonetu Kozlevčarju, članu Slovenskega okteta), Založba Dnevnik, Ljubljana, 1994, leposlovje, 180 strani.
4) FENOMEN BRATOV AVSENIK, magistrska naloga, FF, Ljubljana, 1998, besedilo s slikovnim gradivom, A4 format, 188 strani.
5) BRATA AVSENIK, poljudna knjiga, ICO, Kamnik, 1999, besedilo s slikovnim gradivom. A4 format, 262 strani.
6) GODEC V VICAH, Kmečki glas, Ljubljana, 2000, leposlovje, 156 strani.
7) TISOČ NAJLEPŠIH BESEDIL in trijezični esej (slo., nem., angl.) SLOVENIJA, ZIBELKA NARODNO-ZABAVNE GLASBE, ICO, Kamnik, 2002, moja NZ besedila z znanstveno razpravo, A4 format, 362 strani.
8) VSI NAJBOLJŠI MUZIKANTI, II. del, 1973-2003, ICO, Kamnik, 2003, besedilo s slikovnim gradivom. A4 format, 360 strani.
9) EN GODEC NAM GODE, Založba Slak, Ljubljana, 2004, besedilo s slikovnim gradivom, 324 strani.
10) LUČ BOŽIČNE NOČI, Založba Družina, Ljubljana, 2004.
11) KJER LASTOVKE GNEZDIJO, ICO, Kamnik, 2007.
12) GODEC V NEBESIH, ICO, Kamnik, 2010, leposlovje, 264 strani.
13) NAJINE SLEDI, ICO, Kamnik, 2011, besedilo s slikovnim gradivom, 192 strani.
14) POD CVETOČIMI KOSTANJI, ICO, Kamnik, 2011, zbirka besedil, 360 strani.
15) SPUREN UNSERES LEBEN, ICO, Kamnik, 2012, besedilo s slikovnim gradivom, 192 strani.
16) MOJ LJUBLJENI TARTINI, ICO, Kamnik, 2014, leposlovje, 256 strani.
17) SEJALEC LJUBEZNI, Evangeličasnka cerkvena občina, Moravci, 2014, moja besedila z notami, 72 strani.
18) PESEM MENGEŠKIH ZVONOV, Zveza kulturnih društev Občine Mengeš, Mengeš, 2015, besedilo s slikovnim gradivom, A4 format, 80 strani.
19) NAŠ MENGEŠ, Izolit, Mengeš, 2015, besedilo s slikovnim gradivom, A4 format, 72 strani.
20) FRANC MIHELIČ: GLASBA JE MOJ ČAROBNI SVET, ICO, Mengeš, 2015, besedilo s slikovnim gradivom, A 4 format, 320 strani.
21) VIHARNIK VRH GORA /Moji spomini na Slavka Avsenika/, ICO, Mengeš, 2015, besedilo s slikovnim gradivom, 224 strani.
22) SLAVKO AVSENIK UND SEINE ORIGINAL OBERKRAINER, ICO, Mengeš, 2015, besedilo s slikovnim gradivom, A4, 306 strani,



Igor
17.08.2016 ob 12:13

Gospod Sivec,

prebral sem ve tri vaše knjige o celjskih grofih in knezih in so ODLIČNE!!!
Nestrpno čakam četrto in peto, ki sta že najavljeni.
Zdi se mi kar malo nesramno,
da tako vlečete z njima,
ko pa ste rekli, da so že vse napisane.
Torej na dan z njima!!!

Pa brez zamere!

Igor



Mara
12.08.2016 ob 16:23

Prebrala sem vašo knjigo in močno jokala. Je lepa in žalostna knjiga Prihajam vsak dan na breg.
Kako so bile ženske nekdaj zveste. Danes na žalost ni več tako.
Nekdaj pa je bilo.
Tako kot ste napisali.

Mara



Minka V.
11.08.2016 ob 11:02

Prebrala sem vse tri knjige o celjskih Grofih. Super so! Komaj čakam še zadnji dve, še posebej o Veroniki Deseniški.

Hvala za odlične zgodovinske knjige!!!


Minka Vode



Maks
09.08.2016 ob 19:32

Prihajam vsak dan na breg ... je u redu knjiga.

Maks



Bernard
07.08.2016 ob 13:24

Tudi jaz sem prebral Prihajam vsak dan na breg. Zelo lep stil, čuteča globoka zgodba, lepa naslovnica, poglobljena tema v morje.
Čestitam!

Bernard



Minka
06.08.2016 ob 18:31

Gospod Sivec,

zelo lepa knjiga je Prihajam vsak dan na breg.
Še posebej lepa pa je naslovnica. Lahko kandidirate za nagrado za lepo naslovnico.
Čestitam oblikovalki in vam!

Minka



statistika
05.08.2016 ob 19:10

V prvih sedmih mesecih leta 2016 je bilo po podatkih knjižničnega sistema cobiss izposojenih 20.194 Sivčevih knjig.

Najbolj izposojene Sivčeve knjige so bile:

1) Vitezi jutranje zarje ......... 935 izposoj

2) Bleščeče celjske zvezde ....... 829

3) Zadnji mega žur ............... 444

4) Kralj Samo .................... 410

5) Kraljica s tremi kronami ...... 407

6) Zadnji keltski poglavar ....... 397

7) Viharnik vrh gora ............. 354

8) Usodna emonska lepotica ....... 322

9) Kneginja Ema .................. 291

10) Cesar Arnulf ................. 279

Itn.



Danica Zupan
04.08.2016 ob 18:59

Šentrupert, avgusta 2016

Spoštovani gospod pisatelj Ivan Sivec,

saj se verjetno še spomnite tistih 'nič nas ne sme presenetiti' časov. Pa vendar ste nas znova presenetili, tokrat s ponatisom knjige o Petru Pavlu Glavarju z naslovom IN VEČNO BODO CVETELE LIPE. Še ena knjiga več k rekordu NAJVEČ! Torej: pisatelj z največ knjigami, z največ predstavitvami knjig in skoraj zagotovo tudi pisec z največ uglasbenih besedil za popevke.
Kar takoj na začetku dodajam spoštljiv poklon in čestitko za Vašo bogato ustvarjalnost, pa seveda hvaležnost, da ste Petra Pavla Glavarja iz Komende in z Lanšpreža tako uspešno 'obnovili' in polepšali v novi knjigi.
Zdaj pa k vsebini romana!
Zgodba je res mikavna, kot pravi med drugim gospod Matija Remše.
Še posebej velja povedati, da se je pisatelj zelo poglobil v dušo, srce in telo spoštovanega Slovenca Petra Pavla Glavarja. Bralec ga s pomočjo pisateljevih besed kar vidi, sliši, mu verjame, ga občuduje in spoštuje njegovo delo, ki je za tisti čas res veliko in tako ostaja vse do današnjih dni.
Ob branju ugotovimo, da ima pisatelj v malem prstu življenje faranov v tistih dneh.
Vidi se, da zna tudi sam delati, ker tako spoštljivo piše o delu drugih.
V celotno zgodbo o PPG vplete polno 'majhnih' zgodb in zgodbic, ki požlahtnijo celotno pripoved: krst, srečanja z zanimivimi ljudmi, konjeniška procesija. (Ta je ozaljšana z vso etnološko barvitostjo, ker se seveda pisatelj Sivec tako na to plat narodove preteklosti odlično spozna.)
Pregovori so prav posebna začimba pripovedi; nekateri so take modrosti, ki si jih je vredno zapomniti in po njih ravnati. Sumim, da niso izposojeni iz kakšne knjige, temveč so plod pisateljevih izkušenj.
Vešč mi je, da je 'čebela zlata muha', ki bi bila lahko zgled vsej človeški skupnosti. Čebelarja PPG res ne smemo Slovenci nikdar pozabiti.
Poznavalsko opiše mnoge podrobnosti cerkvene 'politike', ki so se dogajale vsem na ogled, pa tudi tiste iz ozadja, pri tem pa spretno vključuje tudi imena, ki so kaj štela.
Prebivalci Komende na Gorenjskem in Mirenske doline na Dolenjskem z Lanšprežem v ospredju so dobili razločno sliko življenja in dela tamkajšnjih ljudi v Glavarjevem času. Le kdo je pisatelju Sivcu vse tako natančno povedal in kje je našel toliko ljudskih posebnežev!
Deležni smo idiličnih pogledov in razgledov na kotičke in širjave slovenske pokrajine.
V celoten zgodovinski okvir je odlično vrisana biografija pomembnega slovenskega moža PPG: duhovnika, odličnega pridigarja, čebelarja, pisatelja … Danes bi bil lahko tudi gradbeni minister, ko pa mu je uspelo v tako kratkem življenju tako veliko zgraditi!
Pripoved še zdaleč ni dolgočasna, saj smo deležni tudi mnogih domišljijskih zgodb, ki jih je pisatelj spretno izvabil iz pametnih glav, izza hudomušnih rokavov in našel za klobukom. Res luštne popestritve. Ja, pisatelj Ivan Sivec to obvlada!
In – ne nazadnje – seveda: ljubezenska zgodba; toda le zakaj je žalostna?
Pa še to: v celotni pripovedi je spoštljivo prisotna ljubezen do zemlje.
Naslov je dobro izbran, tudi zato, ker se ob cvetenju lip pasejo čebele.
P. s.
Kljub čarobnosti dolenjske pokrajine in s tem povezanim VELIKIM lokalpatriotizmom sem bila ob branju žalostna, ker je moral PPG zapustiti Komendo. Lanšprež je pač še danes malo od rok. Verjetno je bilo tako tudi za Glavarja …
Gotovo so Komendčani in tudi okoličani hvaležni, da ste obudili spomin na njihovega spoštovanja vrednega rojaka. Verjamem, da Vasje že ob pisanju zgodbe kdaj veselo 'potrepljal' po rami tudi sam PPG. To si zaslužite.
In naj še naprej cveti Vaša besedna in druga ustvarjalnost …

Vam in Vaši gospe Sonji, ki je bolj v senci kot na soncu, pošiljam priporočen dolenjski poletni pozdrav!

Danica Zupan



m.
04.08.2016 ob 16:21

Nedeljski dnevnik, 3.avgust 2016 /str.23/
Nomen est omen, pripravlja Janez Keber:Ciril
...O rabi imena Ciril...Ignac Sivec(Kruh ponoči spi)

Ali res ignac?



Irena
30.07.2016 ob 12:29

Kadar koli pridem v celjsko knjižnico, so vaše knjige o celjskih grofih izposojene. Zakaj pa ne naročijo več knjig. Imajo vse vrste šund, tisto kar nas zanima in je nekaj vredno pa ne.

Irena



Petra
29.07.2016 ob 22:01

Prebrala sem vse tri knjige o celjskih grofih in knezih in komaj pričakujem še zadnji dve knjigi. To je veliko dobrega in koristnega branja.
Vsem priporočam!

Petra



Jože Z.
26.07.2016 ob 22:12

Dragi pisatelj
mag. IVAN SIVEC,
neuničljivi ste! Tako neuničljivi, da sem knjigo o Petru Pavlu Glavarju prebral prej, kot je Danica prišla na vrsto. Nehote je s Petrom Pavlom Glavarjem povezano tudi moje življenje – saj sem – končno – čebelarjev sin!
Res sem z navdušenjem bral Vaše zadnje delo oz. ponatis knjige IN VEČNO BODO CVETELE LIPE! Ob tem sem spremljal zlitje znanja o njem in preplet domišljije, najboljšega rekvizita vseh pisateljev; oboje je zlito v skladno celoto.
Priznam, da sem najbolj hlastal za tistimi dogodki, ki so mi bili zgodovinsko poznani – tudi po zaslugi častitljivega Demšarja.
V Mirnski dolini je bilo namreč okrog 1980. leta zelo živo prizadevanje, da bi se obnovila kapela na Lanšprežu in bi tako počastili 200. obletnico Glavarjeve smrti. Pa takrat čas še ni dozorel. Pač pa so navezali stike s Čebelarskim društvom v Komendi in rezultat sodelovanja je bila Čebelarska soba v graščini na Veseli Gori, na pročelju stavbe pa smo postavil spominsko ploščo. Za oboje sem bil jaz zadolžen, kasneje pa so si zasluge porazdelili tisti, ki so bili vešči jezika in ne dejanj. Naj jim bo dobro! Naslednja povezava se je prav tako zgodila že pred leti; skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije sem bil sourednik spominskega zbornika Obujeni spomin. Ko sem v aprilu 2003 v Trebnjem postavil prvo stalno razstavo Rastoča knjiga, je bilo – seveda – Glavarjevo ime takoj vključeno vanjo. In kot naključje: Ko bomo letos v oktobru že osmič širili, bom ob Glavarjevem imenu dostavil notico o našem generalu Jerneju Basaju. Če sta že skupaj v grobu, naj bosta skupaj še na razstavi.

Še pred tem pa želim dobro nabiranje energije, za čas, ki je pred nami! Naj Vas Vaša najdražja razvaja!

Prijazen pozdrav obema!

Jože



Marjana
26.07.2016 ob 13:16

Knjiga Prihajam vsak dan na breg je nekaj več vredna zato, ker je napisana po resničnih dogodkih. Pišite še take knjige!!!

Marjana



Andreja C.
24.07.2016 ob 07:13

Gospod pisatelj,
sporočam vam da sem danes ponoči prebrale še tretjo knjigo o celjskih grofih. To je branje zame!!! Izveš veliko novega, veliko se naučiš, pa še dobre ljubezenske zgodbe so zraven.
Moti me le, ker sem nekje prebrala, da bosta zadnji dve knjigi izšli šele prihodnje leto. Menda pa jih imate že napisane. Zato brž na dan z njima, KOMAJ čakam.
Lepo pozdravljeni in hvala!

Andreja C.



Adrian
20.07.2016 ob 22:13

Prebral sem dve vaši knjigi o soški fronti:Ognjeni ruj in Zeleno solzo. Obe veliko povesta. To bi moral prebrati Putin, pa bi zvedel vse o našem trpljenju, pa tudi o trpljenju ruskih ujetnikov.
Hvala za dobri knjigi!

Adrian



Nejko
18.07.2016 ob 21:51

Ja, Rexa sem prebral. Kapitanov ključ pa je naslov knjige.

Nejko



Mare
17.07.2016 ob 14:16

In večno bodo cvetele lipe je lepa knjiga. Kot čebelar jo še posebej podpiram. In kakšna je knjiga na zunaj? Na FB se ne vidi?

Mare



ČESTITKE
16.07.2016 ob 11:47

Čestitke k izidu ponatisa knjige o Petru Pavlu Glavarju - IN VEČNO BODO CVETELE LIPE!

ponosni Komendčani



Marjana
14.07.2016 ob 07:19

Gospod Sivec,
pravkar sem prebrala KRALJICO S TREMI KRONAMI. ODLIČNO!!!!
Je pa povsem nerazumljivo z vaše strani, da niste še objavili preostalih dveh knjig o celjskih grofih, če pa ste jih res že napisali. To je neke vrste mučenje, da nas pustite v negotovosti, kako je bilo z Veroniko in kako z zadnjim celjskim knezom.
Pa brez zamer!

Marjana



Veronika s Krasa
13.07.2016 ob 09:32

Gospod Sivec,

zame ste trije največji slovenski ustvarjalci: Vi, Kmecl in Zlobec.
A Ivan Sivec je na vrhu!!!


Veronika



Marjan
10.07.2016 ob 12:17

Prebral sem Prihajam vsak dan na breg. Očarljiva zgodba.
Celjske grofe in knezove pa hranim za jesen in zimo, ko bo bolj umirjeno življenje.

Marjan



statistika
08.07.2016 ob 19:15

V prvi polovici leta 2016 je bilo v slovenskih knjižnicah izposojenih 16.634 Sivčevih knjig. Najbolj izposojene knjige so bile:

1) Vitezi jutranje zarje ........... 821 izposoj

2) Bleščeče celjske zvezde ......... 728

3) Zadnji mega žur ................. 401

4) Kralj Samo ...................... 325

5) Kraljica s tremi kronami ........ 294

6) Usodna emonska lepotica ......... 256

7) Kneginja Ema .................... 229

8) Burja nad Mrzlo reko ............ 203

9) Prve lastovke ................... 202

10)Planbinska roža ................. 198



Mimi
08.07.2016 ob 12:54

Brala sem knjigo Kraljica s tremi kronami in to v toplicah.ODLIČNA knjiga. Zelo me je zanimalo, kako je cesar Sigismund 'masiral' našo kraljico. Tako sem padla noter, da sem sama pozabila na svojo - masažo.

Mimi



Andrej Cerar
08.07.2016 ob 08:06

Tudi sam sem v enem zamahu prebral knjigo: "Prihajam vsak dan na breg!" Res ni taki debela in obširna kot one o celjskih grofih, vendar je zgodba tako zanimiva, da te kar sama vleče naprej in želiš izvedeti: ja, kaj je bilo pa potem..... No, na sicer kar malo žalostnem koncu, se vse razplete in izvemo še zadnje podrobnosti.... (kakšne pa so, boste pa izvedeli, če jo preberete!) Hvala pisatelju g. Sivcu za zanimivo (in napeto) branje!
Andrej C.



Darja Zadrgal
05.07.2016 ob 08:59

Spoštovani Ivan!


Zelo sem se razveselila Tvoje prve knjige iz nove zbirke Dotik srca. Že naslov zbirke napoveduje globoke življenjske zgodbe, napisane po resničnih doživetjih. Zgodbo, ki jo napiše življenje samo, si ni mogoče izmisliti, težje pa jo je napisati v taki obliki, da bralca pritegne k branju. Ravno to Ti je pri tej ljubezenski baladi odlično uspelo.


Kot redna bralka Tvojih knjig in spremljanja Tvojega življenjskega sloga sem pričakovala, da boš v bližnji prihodnosti napisal nekaj v zvezi z otokom Krkom. Nisem pa si predstavljala, da je taka življenjska zgodba zasidrana ravno blizu Šila.


Knjigo sem prebrala od začetka do konca v enem zamahu. Branja nisem mogla prekiniti, saj me je močno zanimal razplet dogodkov. Ljubezenska zgodba Angeline in Spiridona me je zelo ganila. Zaljubljenca sta bila prikrajšana za življenjsko srečo....

Razmišljanje Spiridona me je spomilo na mojega pokojnega očeta. Polen življenjskih načrtov, s točno določenimi cilji...


Določeni liki v zgodbi prikažejo človeški pohlep v nemogočih okoliščinah, sebičnost in egoizem. Lepo si prikazal, kako življenje samo izoblikuje in spremeni ljudi, da človek ne more živeti s slabo vestjo, vsaj ponoči ne more mirno spati, da na koncu vendarle želi poravnati storjene napake iz preteklosti.

Pri branju so se me najbolj dotaknile napisane življenjske resnice na začetku vsakega poglavja. Izredno čutna je tudi misel ob zaključku knjige. Ne smem tudi pozabiti omeniti, da sem bila zelo vesela, da v zgodbi nastopa moja soimenjakinja.


Za odkrivanje resničnih dejstev iz preteklosti in tkanje drobcev zgodbe v celoto je bilo potrebno veliko časa in predanosti. Predstavljam si, da so bila nekatera dejstva domačinom po izročilu sicer poznana, za kaj več pa si moral veliko raziskovati. Ravno zaradi preverjenih podatkov in predstavljenih resničnih oseb je zgodba polna in še bolj čudovita.


Verjamem, da ti bodo Šilani zelo hvaležni za napisano resnično balado, saj je zgodba del njihove preteklosti in jih spremlja skozi življenje. Tako bo zgodba ostala še bolj živa.


Prepričana sem, da bodo tudi nove zgodbe, ki bodo izšle v zbirki Dotik srca, čutne in lepe, namenjene vsem generacijam.


Vse dobro Ti želim,


nečakinja Darja



Vesna P.
05.07.2016 ob 08:35

Živjo,
HVALA za izvrstno knjigo Prihajam vsak dan na breg.
Mož Uroš jo je prebral včeraj, potem sem mu jo jaz takoj zaplenila in danes dopoldne sem jo v enem zamahu prebrala.
To je to!
To je zvrst, ki ti je napisana na kožo!!! Vrhunski slog, napeta zgodba, vleklo me je iz poglavja v poglavje, carsko!!!
Seveda me zdaj ful enih reči zanima v smislu, koliko je kaj res itd.
Sem povsem padla noter, enako Uroš ...
Oba meniva, da moraš nadaljevati s takimi, obema so celo bolj všeč kot zgodovinske ...
Vsekakor pravi bralni užitek, nisem je mogla spustit iz rok, tako zelo me je pritegnila zgodba!
Še enkrat bravo!!!

Vesna P.



Danica Zupan
04.07.2016 ob 07:03

Šentrupert, na začetku poletja 2016

Spoštovani gospod Ivan Sivec,

izid Vaše knjige PRIHAJAM VSAK DAN NA BREG je bil zame veliko presenečenje. Prepričana sem bila, da boste po Celjskih pisateljsko bolj počivali, a sem vedela, da ne bo tako. Se pač držite pregovora, da se zarečenega kruha največ poje. In da bo presenečenje še večje, gre za novo zbirko, ki so jo v založbi Karantanija naslovili Dotik srca, napoveduje pa kar celo SERIJO! Čestitam Vam k prvi knjigi v tej zbirki, hkrati pa za pogumno odločitev za nadaljevanje pisanja. Sumim, da glavne osebe že komaj čakajo, da bodo prišle na vrsto. Tako je to pri Vas: oči imate spredaj in zadaj, ušesa ves čas močno našpičena, v glavi se pa kar takoj začnejo odvijati zapleti in razpleti tako, da Vi pri pisanju uživate, založba komajda čaka na Vaše novo delo, bralci pa potem občudujemo vsebino in nekateri ob tem napišemo tudi nekaj vrstic …
Ko sem zagledala naslovnico in na njej naslov: Prihajam vsak dan na breg, sem si v mislih takoj zapela pesem Bele ladje na morju. Jo znam na pamet, res! Oboje je čudovito: besedilo in melodija. No, ko sem knjigo brala, pa sem videla, da je pesem pravzaprav neke vrste usodna nit zgodne.
In kaj naj rečem o knjigi?
Spretno prepletena in zapletena zgodba.
Pisatelj zna presenetljivo dobro pokukati tudi v skrite kotičke ženskega srca in duše …
Slikovito žive in živahne so tudi stranske osebe, ki si 'izborijo'0 prostor za svoje zgodbe. (Ive – ta jih ima res na zalogi, bose in obute in bi bilo škoda, da mu ne bi prisluhnili.) Ko sem brala knjigo, sem veliko razmišljala o stranskih osebah, ki so pravzaprav v mnogočem glavne! Nasploh bo vsebina knjige še dolgo zaposlovala moje razmišljanje …
Zgodba je zelo napeta (Zaradi branja je odpadlo marsikatero že prej načrtovano delo …)
Balada. Iz šolske klasike pri Aškercu se konča s smrtjo. No, takšnega konca, kot ste napisali Vi, vseeno nisem pričakovala. Zgodba je res baladni Dotik srca!
Presenetljivo in ganljivo! Slovenska Romeo in Julija!
O vsem pa pričata kamnita zaljubljenca – dokazana z Vašo fotografijo!
Tudi ostale fotografije originalno dopolnjujejo vsebino in 'pripovedujejo' o tem, da da je bilo treba pred pritiskom na sprožilec narediti še prenekateri korak. Avtorju fotografije lepo pristaja tudi potapljaška obleka. Kadar si boste omislili novo vizitko, si lahko napišete:
mag. Ivan Sivec,
pisatelj in fotograf
Še to: Moj mož je pohvalil naslovnico.
Ob ustvarjanju novih Dotikov srca Vam želim dobrega zdravja in veliko užitka, ko boste pisali novo knjigo. Doslej jih je bilo že 136!!! Vsaka knjiga pa je Vaš otrok, Vaša ženska! Koliko žensk torej! Dobro, da žena ni ljubosumna, ker jim namenjate veliko svojega časa.
Prisrčen dolenjski pozdrav njej – Vaši prvi ženski, ženi Sonji, in seveda tudi Vam!
Danica Zupan



Mojca
03.07.2016 ob 18:54

Poslušala sem vaš potopis o Aljaski. Briljantno!
Take stvari bi morale biti večkrat na Radiu Slovenija - Ars!

Mojca



Marjan V.
03.07.2016 ob 07:13

Gospod Sivec,
ali ste videli včeraj ponoči na TV, ko se je novinar Igor Pirkovič pogovarjal o Avseniku brez Vas?
Po mojem je bilo približno tako, kot bi predvajali glasbeno oddajo o Avseniku brez Avsenika. Pirkovič pojma nima o Avseniku, vsa vprašanja pa je pobral iz Vaše knjige Spomini na Slavka Avsenika VIHARNIK VRH GORA.
Bo TV Slovenija kaj ukrepala?

Pa brez zamere in lepo pozdravljeni!

Marjan V.



Matic
01.07.2016 ob 12:26

Sem že prebral Prihajam.
V redu napeta in dobra knjiga.

Matic





(mnenja iz prve polovice leta 2016)     NAPREJ >>>