Ivan Sivec, o branju in knjigah

BRANJE JE ČAROBNA STVAR


Knjiga je zame svetinja. Od malih nog naprej. Spomnim se, da mi je oče že v najbolj zgodnjih letih večkrat kaj prebral iz kakšne knjige in meni se je zdelo, da njegovo branje odkriva nek nov, nepoznan, veličasten svet, ki je doma onstran sedmih gora, tam pa je vse drugače kot pri nas.

Ko sem se sam naučil brati, se dobil občutek, da je zdaj ves svet moj. Saj je tudi bil! Na lepem sem lahko potoval z Jackom Londonom na Aljasko, naenkrat sem bil skupaj z Julesom Vernom na Luni, brez težav sem se bojeval skupaj Sloveni in Anti v svoji pradomovini, na veliko srečo pa sem odkril tudi korenine Poljanske doline, ki so bile nenavadno podobne naši, srečal sem se z neizprosno Kmetsko smrtjo, pa s čudovitimi popotovanji desetih bratov itn.

Še danes je zame branje čarobna stvar. Preden vzamem knjigo v roke, začutim v sebi nek čuden popotniški nemir. Zdi se mi, da se bo pred mano odprl krajevno in duševno neizmerno bogat svet, ki si ga že dolgo želim spoznati, pa sem se sam v sebi zatajeval, češ da ne utegnem oditi na to prijetno dolgo pot. Ko pa začnem brati, pozabim na vse okoli sebe in se povsem predam potovanju skozi čas in prostor. Vsak prosti trenutek izkoristim potem za to, da lahko nadaljujem pot. In ko na koncu vendarle pristanem na zaključku poti, hodijo junaki in kraji še dolgo z menoj. Postali so moji prijatelji, z menoj se pogovarjajo in izmenjujejo mnenja, postali so del mene.

Branje je zame strast. Vedno znova me zagrabi kot prva ljubezen. Marsikaj drugega se je v življenju že začelo ponavljati, dobra knjiga pa mi še vedno odkriva tiste odtenke v duši, ki jih prej nisem poznal, zdaj pa sem jih naenkrat odkril in so naenkrat zazvenele v meni. Zato se tej strasti ne bom nikdar odrekel in komaj čakam, da se ji bom lahko bolj predajal.


O KNJIGI


Knjiga ni samo okras police, temveč je lahko slajša od vsake potice.

Knjiga povezuje stare in mlade, hitre in počasne, poleti in pozimi, v iskrivi domišljiji.

Knjiga je bogastvo za več rodov, brez težav jo kupiš in za zmeraj odneseš domov.

S knjigo razvijaš svojo domišljijo in z njo bogatiš vso družino.

Knjiga je prijateljica, zaradi katere starša ne bosta huda, če gre s teboj v posteljo.

Knjiga je ptica, ki na krilih domišljije poleti do najvišje planine in najgloblje doline.

Knjiga je studenec, pri katerem se lahko vsakdo napaja s kristalno čisto vodo.

Ivan Sivec