Ivan Sivec: Izgubljeno srce

Naslovnica knjige Izgubljeno srce

Pred vami so skrivnostni zapisi meniškega brata Bernarda, ki jih pošiljamo med bralce izpod peresa najbolj plodovitega slovenskega pisatelja IVANA SIVCA. Razburljiva ljubezenska povest, polna preobratov, se začenja leta 1881, s prihodom francoskih trapistov v naše kraje, končuje pa leta 1914, z začetkom prve svetovne vojne. V tem obdobju pa se odvija razburkano življenje Radejeve družine, z osrednjim likom Janezom, ki ga pisatelj spremlja od prvih ljubezenskih dražljajev preko hudih življenjskih preizkušenj pa vse do umiritve strasti, poglobljenega pogleda na bivanje in presenetljivega konca. Ob vsem tem pa izvemo marsikaj zanimivega o zgodovini gradu Rajhenburg ter o življenju in delu trapistov na naših tleh, o trgu Rajhenburg (danes imenovan Brestanica), pa tudi o cesarju Francu Jožefu I., gradnji ene najlepših naših bazilik in o atentatu na prestolonaslednika Ferdinanda. Zgodovinski dogodki so podprti z osebnimi beležkami, bogatim slikovnim gradivom in spremnima besedama kustosinje Irene Fürst in predsednika Društva Gabriel Giraud Lojzeta Kuneja.


"Življenje in delo menihov trapistov je predstavljeno v muzejski zbirki na gradu Rajhenburg v Brestanici. Njihovo življenje in delo pa je v pričujoči knjigi Izgubljeno srceem> zelo lepo predstavil pisatelj Ivan Sivec. Predstavitve se je lotil v literarni obliki, kjer se zgodovinska dejstva in vedenja o menihih trapistih prepletajo z avtorjevo domišljijo v likih glavnih junakov in seveda slogom pisanja romana.

Vsekakor je to roman, ki bo mnogim bralcem prvič razstrl življenje izza trapistovskih samostanskih zidov in v njem boste o redu izvedeli tisto, kar je bilo do zdaj znanega predvsem v strokovni literaturi."

Irena Fürst, kustosinja

"Gabriel Giraud je diametralno nasprotje tajkunov in preostalih, ki črpajo in siromašijo slovensko premoženje, ki ga niso sami ustvarili. Njegov lik je v nasprotju s pritlehnostjo slovenske realnosti, kot sta v nasprotju duhovno bogastvo in primitivizem, skromnost in pohlep, delavnost in lenoba, darovanje in kraja, ali v še bolj enostavnem kontekstu: Miklavž in parkelj.

Prav zato smo veseli, da se PLEMENITO GABRIELOVO SRCE VRNE v naše kraje. Če ga bomo razumeli, ga bomo cenili in spoštovali. Če ga bomo spoštovali, bomo duhovno dozoreli, razsvetlili in obogatili našo prelepo domovino. Otroci Posavja nam bodo zelo hvaležni. Lahko se bodo normalno razvijali in se sproščeno veselili jutrišnjega dne."

Lojze Kunej, predsednik društva



Zbirka: Slovenska zgodovina, št. 15; Slovenske grajske zgodbe, št. 2


Grad Rajhenburg v Brestanici

Grad Rajhenburg v Brestanici, kjer so se leta 1881 naselili francoski menihi trapisti. (Foto I.S.)

Trapist Gabriel Giraud iz Lyona

Meniški brat, trapist, Gabriel Giraud iz Lyona, ustanovitelj rajhenburškega samostana. (Oljna slika neznanega avtorja.)

Zdole

Današnje Zdole, kjer naj bi bila domnevno doma Bohorčeva Ana, menihova ljubezen. (Foto I.S.)




/ začetek romana: /

(ob veliki noči 1881)

„Na veliki četrtek so bili v našem Rajhenburgu vedno največji sejmi. Čeprav mi ni bilo veliko do kramarije, sem kljub temu zavil tja dol na trg. Tam sem srečal veliko domačinov. Nazaj grede pa me je pod velikim hrastom ustavila Bohorčeva Ana. Seveda sem jo dobro poznal. Zrasla je čez noč, pri petnajstih pa je bila že pravo dekle. Tedaj se je pripetilo nekaj povsem nepričakovanega. Bil sem omamljen od tropinovca, bil sem vznesen, da so me imeli v Rajhenburgu že vsi za gospoda, predvsem pa sem bil mlad in neumen. Še sam ne vem, kako se je zgodilo, a Ana me je kar sama prijela za roko, mi jo položila na svoje prsi pod bluzo in mi rekla: 'Ali čutiš, kako mi bije srček?!'“

(iz skrivnostnih zapiskov brata Bernarda)

Sanje mladosti …

Mladost je čas, ko se človek začne globlje zavedati samega sebe.

Mladost je obdobje, ko človek začne zoreti, zorenje pa ni več samo hrepenenje, ni več samo plavanje na oblakih, ni več samo sla po neizživetem življenju.

Mladost je letni čas, ki nikoli ne mine in se vsakemu človeku vedno najgloblje vtisne v spomine.

In kdaj človek dozori, kdaj neha sanjati?

Nekateri pri tridesetih, mnogi šele s poroko, marsikdo s prvim globljim stikom z nasprotnim spolom.

Janez je globino prve resne mladosti občutil že pri sedemnajstih.

Tiste pomladi leta 1881 so se najmlajšemu sinu Radejeve družine, Janezu Radeju s Kostanjka, zgodile tri pomembne stvari: prvič v življenju se je kljub zgodnji zrelosti kot enakopraven človek pogovoril z domačim graščakom, pobliže se je srečal z ženskimi čari in prvič je od blizu videl francoske menihe, ki so jih imenovali s čudnim imenom trapisti.

Vse se je zgodilo v Rajhenburgu oziroma v njegovi neposredni bližini. Še posebej pomemben kraj je bil grad Rajhenburg, ki je na visoki skali stal že mnogo stoletij. Pod gradom so bili nekdaj dobro vidni celo ostanki starega kamnitega mostu, ki so ga zgradili še Rimljani. Se pravi, da je tod mimo peljala stara rimska cesta že kmalu po Kristusovem rojstvu. Cesta je povezovala dve veliki rimski naselbini: Neviodunum in Celeio, Savo pa je preèkala prav v Rajhenburgu. To pa bi lahko pomenilo, da je prav tu stalo že v rimskih èasih eno od prvih naselij na tem koncu. Še posebno, ker je bila reka Sava ves čas plovna reka, promet po njej pa se je odvijal štirikrat ceneje kot po kopnem. Se pravi, da se je v Rajhenburgu pretakala močna življenjska žila tako po kopnem kot po vodi že stoletja in stoletja …


Spostovani obiskovalci! Ce to knjigo poznate, Vas vljudno vabimo, da jo ocenite. Glasujete tako, da kliknete na oceno, ki se Vam zdi najprimernejsa.
Knjiga Izgubljeno srce je:
 Zelo priporočljiva
 100%Zelo priporocljiva: 100%Zelo priporocljiva: 100%
 Solidna
 0%
 Nekaj srednjega
 0%
 Še sprejemljiva
 0%
 Neužitna
 0%

Število glasov: 5