Project Description
Dopust s taščo
Zdi se, da je, kakor na primer Antonu P. Čehovu, tudi Sivcu koristila njegova novinarska “tlaka”, kajti njegove humoreske o najdražji tašči so berljive, poantirane, dovolj kratke in jasne. Čeravno je življenjska doba časopisne humoreske krajša od »prave« literature, Sivca rešuje prav humor in smisel za odnose med ljudmi, kajti Dopust s taščo ne bo zabaval le njegove generacije in prvih lastnikov fičkov in črno-belih televizorjev, ampak tudi mlajše bralce, saj so tašče večne, kot je večna ljubezen.
Tone Partljič
Ivan Sivec se je rodil na koncu prve polovice prejšnjega stoletja na kmetih v Mostah pri Komendi Nekaj časa je živel pri tašči v mestnem okolju Kamnika. Zdaj s svojo najdražjo prebiva v hiši v Mengšu, v kraju, ki je bil nekdaj trg, zdaj pa se predstavlja kot “mesto na podeželju”. Kot pristen Kranjec – mengeški pisatelj Janez Trdina je napisal, da je Mengeš najlepša vas na Kranjskem – je Sivec napisal več knjig, kot jih je marsikdo prebral. Sicer pa je značilno za Gorenjca, da knjigo raje napiše kot kupi.
(iz spremne besede)
/ iz vsebine /
V knjigi DOPUST S TAŠČO je 24 humoresk. Ena izmed njih ima naslov:
LJUBEZEN
Moji nedeljski izleti v Kamnik so se kmalu začeli vedno bolj podaljševati v ponedeljek. Prišel sem ob treh popoldne, malicali smo do petih ali kako minuto čez, potem sva šla na sprehod, v kino ali pa sva bila prosta. V sobi moje najdražje. Ker ura ni bila več najin gospod, so se taka bližnja srečanja navadno zavlekla tja do treh, štirih, tudi do petih zjutraj. Pravzaprav je bilo še najbolj primerno do pol šestih, kajti tedaj je morala moja najdražja vstati in oditi v službo. Tako pa ji ni bilo treba vstati, temveč je samo odšla v službo in ponedeljek se ji je začel nenavadno lepo.
»Dovolj je že stara, da ve, kaj dela,« jo je branila njena mamica, moja draga bodoča tašča. »Srednjo šolo je naredila z najboljšimi ocenami, na višji pa itak študira izredno in jo bo dokončala samo v primeru, če je ne bo prehitelo.« Če sem prav razumel situacijo, bi jo lahko prehitel z določenimi dejanji samo jaz.
A kadar gre vse lepo po žnorci – verjetno je tudi ta izraz etnološki, izhaja pa iz čevljarskih logov – gre stvar hitro komu v nos. Tudi jaz sem postal nenavadno priljubljen pri sosedih v bloku.
»Ne vem, če je tako pošten fant, kot pravite« je navrgla nekoč prva soseda proti tašči. »Včeraj je odšel domov ob štirih zjutraj, danes pa ob petih. Ob tej uri fantje počivajo doma.«
Marsikje drugje je bilo drugače, jaz pa sem v tašči takoj dobil največjo zagovornico. Še danes sem ji zato iskreno hvaležen. Vsega tega vam tudi sicer ne bi mogel posredovati, če me ne bi kar sama seznanila z odgovori:
»Fant je dovolj star, da ve, kaj dela in koliko ur spanja potrebuje.«
Resnici na ljubo je treba dodati, da je šla moja najdražja potem, ko se je vrnila v ponedeljek ob dveh iz službe, malce počivat oziroma spat. Njena mamica se je močno žrtvovala zanjo in je namesto nje opravila vsa gospodinjska in pospravljalna dela. In to samo zato, da se je lahko njena hčerka ljubila cele noči. Kakšna nesebičnost!
(nadaljevanje v knjigi)
Založba: Karantanija Ljubljana
Leto izdaje: 2005
Obseg: 150 strani
Format: 20,6 x 14,6 cm
Naklada: 700 izvodov trde platnice
Knjiga je razprodana, lahko pa si jo izposodite v knjižnici – tudi kot e-knjigo.