Project Description
Moja lepa Ukrajinka
V zbirki Dotik srca je izšla sedma knjiga pisatelja Ivana Sivca z naslovom Moja lepa Ukrajinka. Gre za pretresljivo ljubezensko zgodbo med Ukrajinko Ólenko in Slovencem Vitom. Slednji se tik pred vojno na službeni poti znajde v Kijevu, tam pa doživi najglobljo ljubezensko izkušnjo. Osebna pripoved je pripeta na dogajanje v zvezi z nadomestno materjo, dramatično pa se zaključi v prvih dneh agresije Ruske federacije na svobodno Ukrajino.
Pripoved je tudi globok protest proti ruski agresiji in na jalovo moč svetovne skupnosti, ki te vojne ne zmore ustaviti. Glavni moški akter ob rojstvu sina v Kijevu pravi:
„Preklel sem vse tiste uradnike v OZN, ki sedijo za mizo ter na dolgo in široko razpravljajo, kako naj bi rusko agresijo ustavili. Kot kaže, nimajo nobene moči. Še naprej pa umirajo vojaki, bolničarji, civilisti, šolarji. Celo dojenčki v porodnišnicah. O, človek, kakšna zver, kakšna pošast, kakšen stvor si! Ali res nimaš niti koščka srca več!“
Zgodba je prepletena z najlepšimi verzi ukrajinskega pesnika Tarasa Ševčenka, Prešernovega sodobnika: Pred več kot poldrugim stoletjem je zapisal:
„Ukrajina, Ukrajina, mati moja draga!
Ko srce se nate spomni, me bridkost premaga!“
Začetek pripovedi:
Človek je smet.
Navadna smet. Smet v svojem zakotju, smet v ugodnem udobju, smet v neskončnem vesolju.
Večkrat se zbere na kupu več smeti in jih veter odnese v kot, od koder se ne morejo več premakniti, ne morejo več odleteti naprej, se ne morejo več ločiti med seboj.
Tu in tam pa se vendar najdeta dve smeti, ki se odlepita od celote, poletita na svoje, se dvigneta visoko v zrak in se povzpneta do višin neba. Usoda človeških smeti je povsem nepredvidljiva.
Takemu noremu, divjemu plesu dvojih podobnih smeti mnogi rečejo – ljubezen. Sam nisem nikoli verjel v te malomeščanske osladnosti, v to navidezno kmečko idiliko, v te prastare obrazce preživetja. Prepričan sem bil, da ljubezen ne obstaja in da se je ni mogoče niti dotakniti.
A vendar sem jo doživel.
V vsej svoji nedojemljivi lepoti, v vsej svoji neukročeni viharnosti, v vsej svoji človeški krutosti.
Povedal vam bom zgodbo, ki sem jo okusil na lastni koži, ki sem jo občutil v svoji duši, ki mi je iz prsi iztrgala srce.
Začela se je konec maja, leta 2021, 24. 5., na večer. Na tako imenovani romantični večer.
Z ženo Ano sva romantične večere pred leti prirejala precej pogosto. Začenjali so se ob uri, ko so se na nebu začele prižigati zvezde, kot po pravilu pa so se končali v postelji s spodobnim seksom. Povedati vam moram, da sva na začetku najinega bolj ali manj zavoženega zakona veliko dala na telesno ljubezen, misleč, da naju bo to tudi duhovno in duševno močneje povezalo. A vse skupaj je bila laž, ena sama velika laž, tako kot je največkrat laž tudi življenje v dvoje.
Po sedmih letih tako rekoč prisilne zakonske zveze je začela laž vse bolj kazati roge. Poročila sva se namreč predvsem zaradi staršev. Drug do drugega sva vsekakor čutila naklonjenost, a vendar je bila ta povezanost predvsem z dvema vrhuncema v postelji, z dolgim pogovorom po takem skupnem ujemanju in na koncu po odličnem spancu. Večkrat se mi je po seksu zazdelo, da sta na plitvini morja obležali dve trupli, katerima je popolnoma vseeno, ali ju takoj zajame cunami ali pa šele zjutraj.
Naslov: Moja lepa Ukrajinka; Pretresljiva zgodba o Ólenki, nadomestni materi
Avtor: Ivan Sivec
Naslovnica, oblikovanje in prelom: Andreja Uranič
Založba: ICO d.o.o., Mengeš
Obseg: 13,6 x 20,6 mm, 160 strani
Leto izida: 2024
Zbirka: Dotik srca št. 7
ISBN: 978-961-7143-26-3
Cena: 25,10 EUR
Dosegljivost: na zalogi; nakup možen pri ICO d.o.o. oz tu
Knjigo si lahko izposodite v knjižnici – tudi kot e-knjigo.