Project Description

Srečno, mlada Slovenija

Glasbeni portret pisatelja, pesnika in etnologa

Pisatelj, pesnik in etnolog IVAN SIVEC ni napisal samo največ leposlovnih knjig, temveč je ustvaril tudi več kot tri tisoč besedil za narodno-zabavno, zabavno in zborovsko glasbo. Kot magister etnoloških znanosti je kot prvi v Evropi znanstveno opredelil domačo popularno glasbo. Že pri dvajsetih letih pa je po vseh metričnih pravilih in nasploh po Prešernovem vzoru spesnil Sonetni venec z akrostihom V imenu ljubezni. Ob 50-letnici literarnega ustvarjanja, 30-letnici samostojne države Republike Slovenije in ob 25-letnici Društva pesnikov slovenske glasbe je izdal knjigo z naslovom Srečno, mlada Slovenija. V njej je priobčil 90 ansamblov in solistov, 120 barvnih fotografij, 180 svojih odmevnejših besedil oziroma je nasploh kar 360 strani zapisov o glasbi. Natančno popisuje svojo glasbeno pot, kako so nastajala besedila, kdo so jih izvajali in s kakšnimi hudomušnostmi se je srečeval ob tem. Knjiga je podprta s številnimi podatki o rojstnih in smrtnih dneh dolgoletnih sodelavcev ipd. Pri dolgotrajnem nastajanju knjige mu je tako s slikovnim gradivom kot faktografskimi podatki veliko pomagal dolgoletni glasbeni urednik Simon Golobič. Gre torej za knjigo, ki jo je podprla tudi kolektivna organizacija SAZAS, razveselila pa bo vse ljubitelje domače glasbe in ji dala tudi svojevrstno vrednostno oceno. Z njo se avtor knjige Ivan Sivec poslavlja od pisanja tovrstnih besedil.

Odlomek iz knjige Ivana Sivca SREČNO, MLADA SLOVENIJA

V knjigi je 90 ansamblov, 120 barvnih fotografih, 180 Sivčevih besedil, 360 strani o glasbi.

 

UVODNE BESEDE

Da, pride čas. Čas za začetek in čas za slovo. Pa tudi za tisto vmes, recimo mu radoživost življenja. V  teh zapisih bo največ veselega, v slogu, ki se za muzikante najbolj spodobi. Po petdesetih letih mojega pesniškega in pisateljskega ustvarjenja pa se je seveda nabralo tudi nekaj takega, kar diši po slovesu. Po slovesu od nekega načina življenja, navdušenosti, delovanja.

Hvaležen sem odgovornim na SAZAS-u, da so mi omogočili, da ta trenutek življenja, dolg petdeset let, ujamem na papir, v dokument časa, v utrip mnogih ljudi.

Gre za domačo glasbo, močno priljubljeno med najširšo množico, po drugi strani pa večkrat tudi zasovraženo, zavrženo, poteptano v nič. Pa vendar je zrasla na naši zemlji, podarili smo jo celemu svetu, dolga leta je bila skoraj med edinimi ambasadorji Slovenije. Poznajo jo na vseh koncih sveta, ob njej se veselijo športniki in kulturniki, mnogi v tujini se ji iskreno klanjajo. O njej marsikje po Evropi pišejo magistrske naloge in doktorske disertacije.

Z domačo glasbo izkazujemo živahno prešernost in poglobljeno žalost, ob njej vriskamo in se veselimo življenja. Z domačo glasbo pa se tudi poslavljamo in izkazujemo najbridkejšo žalost.

Mnogi so me nagovarjali, da bi podobno knjigo o meni napisali drugi. Zdelo pa se mi je nepraktično, da o svojem delu najprej na dolgo in široko razlagam tretji osebi, potem napisano pregledujem in dodelujem, nazadnje pa nihče od obeh strani ne bi bil povsem zadovoljen. Ker sem sam pismen, se mi zdi veliko bolj preprosto, da to prenesem na papir kar sam.

Kar je pred vami, ni samo moja petdesetletna pot, temveč tudi vaša, morda še bolj vaša kot moja. Sam sem samo ožji sopotnik te glasbe. Kar pa se tiče uživanja v tej zvrsti popularne glasbe, je minilo skoraj sedemdeset let. Če seveda pri tem seveda izvzamem tista prva otroška leta, ko se glasba človeka samo dotika in jo vase vsrkava le podzavestno.

Ansambel bratov Avsenik

Glasba: Slavko Avsenik,  priredba Vilko Ovsenik, besedilo: Ivan Sivec

POD  CVETOČIMI  KOSTANJI

Vzcveteli so beli kostanji

pred hišo domačo spomladi,

z neskončno opojno belino

cvetijo pod našo planino.

Pod krošnjami hiša je stala,

z razkošnim se cvetjem bahala,

zdaj prazna je tamkaj ostala,

le veter raznaša bel cvet…

Zvabila nas pot je v daljino,

speljala nas v mesto je sivo,

kot v vetru povsod razmetani

vsak zase sedaj smo ostali.

Skoz okno ozrem z bolečino

se v pusto betonsko sivino,

na bregu pod našo planino

pa v cvetju kostanji so spet…

Kje kostanj moj cveti, kje sto cvetov diši,

kje veter boža dom, kje listje šelesti?

Po stezi čez polje odšel bi rad domov,

med cvetjem med kostanji našel bi svoj rodni krov!

O nastanku:

Na obisku pri Slavku Avseniku sem bil večkrat kot pri katerem koli drugemu prijatelju. Prijazna Slavkova žena Brigita mi je vedno postregla s kavico, potem pa naju pustila sama, midva s Slavkom pa sva debatirala in debatirala. Nekoč mi je Slavko rekel: ‘Kaj meniš, Ivan, če bi napisala skladbo o naših kostanjih pred Jožovčevo domačijo?’ Seveda sem bil takoj za stvar. On pa me je popeljal k svojemu pianinu in mi zaigral tako lepo melodijo, da se mi je zdelo, kot bi prišla iz samih nebes. Po mojem se na klavirju sliši še precej lepše kot v kvintetu.  A tudi sicer je to najina skupna najlepša skladba.

Skladba je na kaseti in dvojni LP plošči Glasba, najlepši spomin (1980).

Izvajalci te skladbe so bili:

harmonikar Slavko Avsenik, kitarist Lev Ponikvar, basist/baritonist Mik Soss, trobentar Franc Košir, klarinetist Albin Rudan ter člani vokalnega terceta: Ema Prodnik, Jožica Svete in Alfi Nipič.

Ansambel Lojzeta Slaka

Glasba: Lojze Slak,  priredba: Milan Ferlež,  besedilo: Ivan Sivec

 

SREČNO, MLADA SLOVENIJA

Srečno, mlada Slovenija!

Pride čas, ko vino dozori,

ko se v polnih sodih zaiskri,

pride čas, ko odide fant na vas,

ko dekletu zažari obraz.

Pride čas, ko ptica poleti,

ko domače gnezdo zapusti,

pride čas, ko žetev dozori,

ko se zlato klasje zablesti.

Srečno, mlada Slovenija, Slovenec in Slovenka,

tebi vdano nazdravljamo, naša lepa mladenka,

vse najlepše, prijatelji, naj zazveni zdravica,

Slovenija, Slovenija, srečna bodi ti!

Holjadije, fantje in možje,

holjadije, dekleta in žene,

hojladije, jutro se budi,

mlada se nam Slovenija rodi!

Pride čas, ko vzide svetel dan,

ki je lepši od stoletnih sanj,

pride čas, ko želje dozore,

ki smo zibali jih dan za dnem.

Srečno, mlada Slovenija, Slovenec in Slovenka,

tebi vdano nazdravljamo, naša lepa mladenka,

vse najlepše, prijatelji, naj zazveni zdravica,

Slovenija, Slovenija, srečna bodi ti!

O nastanku:

Ob osamosvojitvi Slovenije je k meni prišel Lojze Slak, prinesel liter cvička in mi predlagal, da bi ustvarila hvalnico naši mladi državi. Rekel mi je, da bi se skladba imenovala Srečno, Slovenija. In da naj bo besedilo zdravica Sloveniji. Ob tem vznesenem trenutku je še tistega dne nastalo besedilo, gospod Lojze pa mi je čez nekaj dni prinesel dokončno varianto skladbe. Oba sva bila z njo zelo zadovoljna. Vesela pa sva tudi bila, da so jo potem poslušalci sprejeli odprtih src. Zdi se mi, da se komaj zavedamo, da smo doživeli izjemno zgodovinsko dejanje oziroma uresničitev stoletnih sanj,

Skladba je naslovna na zgoščenki in kaseti Srečno, mlada Slovenija (1992).

Izvajalci te skladbe so bili:

harmonikar Lojze Slak, kitarist Milan Ferlež, basist Tone Štritof ter pevci Fantje s Praprotna v sestavi: Andrej Bergant, Franci Rebernik, Janez Dolenc in Janez Kalan.

Ansambel Franca Miheliča

Glasba: Franc Mihelič,  priredba Franc Mihelič,  besedilo: Ivan Sivec

KJER LASTOVKE GNEZDIJO

Ko bila sem majhna deklica,

oče me objel je nalahno,

pod ostrešje doma našega

mi pokazal je z roko:

»Spet vrnile so se lastovke,

to za nas je pravi blagoslov,

ne pozabi na besede te,

ki naj čuvajo naš rodni krov.«

Kjer lastovke gnezdijo,

so dobri ljudje doma,

življenje prinašajo

iz daljnega sveta.

Kjer lastovke gnezdijo,

so dobri ljudje doma,

družini podarjajo

srečo brez gorja.

V naši hiši vsako zdaj pomlad

čakamo na prve lastovke …

Ko spet prilete do naših trat,

vsakdo naskrivaj oddahne se …

Kjer lastovke gnezdijo,

so dobri ljudje doma,

življenje prinašajo

iz daljnega sveta.

Kjer lastovke gnezdijo,

so dobri ljudje doma,

družini podarjajo

srečo brez gorja.

O nastanku:

Skladba, ki bo ostala tako za Francem Miheličem kot za menoj, je vsekakor Kjer lastovke gnezdijo. Zdi se, da je v njej vse popolno: odlična glasba, lepo besedilno sporočilo, odlična Bernardina pevska izvedba. Zamisel za skladbo sem dobil, ko sem na Malenskem vrhu pripravljal radijsko reportažo. Ob delu sem namreč doštudiral na slavistiki in presedlal med novinarje. Pod ostrešjem Gantarjevega hleva je gnezdilo veliko lastovk. Gospodinja mi je rekla, da so lastovke doma tam, kjer so dobri ljudje. Tako ji je povedal oče. Že na poti proti domu sem kar med vožnjo na listek napisal prve verze.

Skladba je naslovna na kaseti in zgoščenki Kjer lastovke gnezdijo (1998).

Izvajalci te skladbe so bili:

harmonikar in pevec Franc Mihelič, kitarist in pevec Milan Kokalj, basist Robert Marzel ter člana mešanega pevskega dueta Bernarda Mihelič in Franc Lovšin.

Naslov: Srečno, mlada Slovenija; glasbeni portret pisatelja, pesnika in etnologa
Avtor: Ivan Sivec
Strokovni sodelavec: Simon Golobič
Oblikovanje naslovnice in notranjosti: Andreja Uradnič, Devet.design
Založba: ICO d.o.o.
Obseg: 175 x 245 mm, 360 strani barvni tisk 
Leto izida: 2021
ISBN: 978-961-7143-05-8
Dosegljivost: na zalogi; nakup možen pri ICO d.o.o.

Knjigo si lahko izposodite v vaši knjižnici.