Project Description
Zadnji mega žur
Pripoved nas popelje na maturantski izlet v Grčijo, kjer se splete ljubezen med Tjašo in Matejem. Doma pa se začnejo zadeve usodno zapletati: matematkarica Mateja ne mara, Matej išče rešitve pri nenavadnem klubu Srečni angeli, mati mu žuga, da ga bo kaznovala, če ne bo opravil mature, Tjaša mu ni povsem zvesta… zato se odloči za usodni korak: samomor!
/ odlomek iz knjige: (začetek) /
Vedno je nekje začetek. Posebno pri ljubezenski zgodbi začetek za zmeraj ostane vtisnjen v spomin. Pri tako veliki ljubezni, kot sta jo doživela Tjaša in Matej, pa je začetek sploh glaven.
Začelo se je na koncu tretjega letnika. Na ljubljanski Drugi gimnaziji. Lahko bi se zgodilo tudi na koprski, celjski ali mariborski. Kjerkoli in med katerima koli gimnazijcema, ki sta se do tedaj poznala le na videz.
V zadnjem odmoru, ko so se razredi vedno znova selili iz učilnice v učilnico kot Slovani v šestem stoletju, sta Tjaša in Matej na stopnicah trčila drug v drugega. Zgodovina se je začela pisati sama.
Prometno poročilo.
Na spodnjem ovinku glavnih šolskih stopnic je po zvonjenju nastala neznosna gneča. Polovica šole se je hotela preseliti v spodnje prostore, polovica pa v zgornje. Prišlo je do usodnega trčenja med Tjašo V. iz 3. c in Matejem L. iz 3. f. Ponesrečenca sta se lažje telesno poškodovala.
O duševnih poškodbah poročilo molči. A zdi se, da so bile te usodnejše kot buški na glavah.
“Pazi, čupo, nisi sam na svetu!” se je prijela Tjaša za glavo in si oslinila poškodovano mesto, ki jo je grenko peklo. To je bila tista Tjaša, za katero so govorili, da je lepa kot lepa trojanska Helena.
Opis. Nosi opanke s petcentimetrskim podplatom. Ima dolge, vitke noge. Lepo zagorele. Krilo prekratko. Bluza izrezana, s kratkimi rokavi. Nedrčka običajno ne nosi. Prsi majhne, a napete. Obraz rahlo podolgovat, pravilen. Lasje svetli, speti v konjski rep. Oči živahne, igrive, zelene. Nos majhen, na koncu privzdignjen. Ustnice poudarjene, za šolo preveč naličene. Lica nekam bleda.
“Sori, nisem te videl!” ji je Matej navrgel v opravičilo. Morda bi jo celo kar nekam poslal, če ne bi bila ena najbolj prikupnih gimnazijk na šoli. Za njo se je v vsakem razredu metal vsaj po en fant. A kaj, ko je bila v zadnjem času nedostopna kot južna stena Himalaje.
Opis Mateja, od zgoraj navzdol. Bil je za pol glave večji od drugih. Prava bleda trlica. Kar ga je opazno ločevalo od drugih, so bili kostanjevi dolgi lasje, speti v čop. Videti je bil poduhovljen kot Chopin brez klavirja. Oblečen je bil v majico z napisom THE BEST OF … in v oguljene kavbojke, ki so ob spodnjih robovih cvetele kot regrat na Rožniku. Obut je bil v nove bulerje, znamke Dr. Martens. Firmaš pač. Mat mu jih je kupila pred dvema dnevoma.
Zaletavali so se tudi drugi. Njuno trčenje bi ostalo brez usodnih posledic, če Tjaši med trčenjem ne bi padli na tla reklamni turistični prospekti. Eden od njih je pristal prav na Matejevi nogi.
Krf, otok grške zgodovine, morske poezije in slovenskih maturantov.
“Hej, bejba, vidim, da se ukvarjate z enakimi forami kot mi!” se ji je zarežal na vsa usta. “Na mataruntca boste šli na Krf, kajne?”
“Valda, na Krf! Tam je de best!”
Založba: Karantanija Ljubljana
Leto izdaje: 2001
Obseg: 158 strani
Format: 20,6 x 14,4 cm
Naklada: 1.000 izvodov trde platnice
Knjiga je razprodana, lahko pa si jo izposodite v knjižnici – tudi kot e-knjigo.