/ odlomek iz knjige /

»Zdajle pa je dobil – smrtni šus!« je navdušeno zaklical. »Prav slišalo se je, da to ni bil strel v prazno.« Šus v kamniškem kotu ne pomeni nič drugega kot navaden strel.

»Kakšen šus, kakšen smrtni strel!« se je začela tresti matka kot starka na pogrebu. »O, moj Nejko, moj Nejko!«

Oči je na hitro spoznal, da bo treba takoj nekaj ukreniti. Skočil je v bajto, navlekel nase hlače in vrgel na pižamo še vetrovko in že ga ni bilo več. Nekaj podobnega pa sva storili tudi midve z mami.

Ob izhodu sva trčila v pastirja, ki je še vedno kot pribit z rešpetlinom opazoval vrh Planine. Mami je najprej stekla ven iz ograde, potem pa se je vsa živčna vrnila k pastirju in mu iztrgala daljnogled iz rok, rekoč:

»Da vas ni sram! Tam gori leži moj sin v mlaki krvi, vi pa se ob tem še naslajate!«

Pastir naju je začudeno pogledal, potem pa prav začudeno vprašal:

»Kako pa veste, da je Zdravc zadel – človeka? Meni se ni zdelo tako.«

Mami je vrgla daljnogled na tla in jo ubrala takoj za očijem. Sama pa sem vsa iz sebe vprašala pastirja, če res ve, za kakšen strel je šlo.

»Na žalost ga nisem dobro slišal,« je priznal pastir nekam odsotno, prav tako močno vznemirjen. »A lahko ti povem, deklič moj, da je šlo za strel, ki se je zaril globoko v meso. To od daleč ločim. Če krogla zgreši, potem zadoni strel čisto drugače, kot pa, če zadene v polno.«

»Pa saj to je nemogoče razločiti?«

»O, pa razločimo, vsi pastirji to dobro razločimo! Veš, deklič, to je tako kot pri kravjih zvoncih. Ne vem, če veš, toda vsak trop krav ima svojo kravo vodnico, ki ima na vratu svoj kravji zvonec. Od daleč je slišati, kot bi vsi zvonci zvonili enako, v resnici pa ima vsak povsem drugačen zven. Pastirji jih ločimo na več sto metrov.«

»Superca! Se pravi, da bi zvonec vaše krave spoznali tudi v primeru, če krave sploh ne bi videli,« sem se začudila.

»Seveda bi ga. Sredi noči,« je pritrdil pastir. »A veš, da se večkrat zgodi, da kakšen turist kravi zvonec ukrade, potem pa gre z njim navijat za Olimpijo. Pozimi sem bil na tekmi med Olimpijo in Jesenicami. Jasno je, da smo zmagali mi, iz Ljubljane. A še bolj sem bil srečen, a sem odkril ukradeni zvonec naše Šeke. Ukradel pa ga je eden od Green Dragonsov. Ko sem ga postavil pred dejstvo, da je zvonec moj, me je pa lepo prosil, če ga lahko obdrži, za zvonec pa mi je dal dvesto evrov. Pa ne gre za biznis. Bolj me je vznemirilo, da se mi je ves čas zdelo, kot da je na hokeju naša Šeka.«

»Pa mislite, da bi lahko res … lovski čuvaj … ustrelil tam gori človeka?«

Založba: Karantanija Ljubljana
Leto izdaje: 2009
Obseg: 110 strani
Format: 21,6 x 14,8 cm
Naklada: 1000 izvodov trde platnice

Knjiga je razprodana, lahko pa si jo izposodite v knjižnici – tudi kot e-knjigo.

• COBISS
• BIBLOS
• BELETRINA DIGITAL