Ivan Sivec: Neznani znanci

Naslovnica knjige Neznani znanci
NEZNANI ZNANCI je knjiga, v kateri je predstavljeno 28 literarnih ustvarjalcev v očeh sorodnikov in poznavalcev. O njih so spregovorili literarni strokovnjaki in poznavalci, pa tudi pisateljev oz. pesnikov brat, sestra, žena, sin, vnuk, nečak in pranečak. V knjigi so tudi aktualni naslovi in telefoni spominskih sob in hiš omenjenih avtorjev. Torej priporočljivo za vse šole, počitniške skupine in izletnike. Z besedo in sliko so predstavljeni:
  • PRIMOŽ TRUBAR (1508-1586)
  • ANTON TOMAŽ LINHART (1756-1795)
  • VALENTIN VODNIK (1758-1819)
  • JERNEJ KOPITAR (1780-1844)
  • JURIJ VODOVNIK (1791-1858)
  • ANTON MARTIN SLOMŠEK (1800-1862)
  • FRANCE PREŠEREN (1800-1849)
  • FRAN LEVSTIK (1831-1887)
  • JOSIP JURČIČ (1844-1881)
  • SIMON GREGORČIČ (1844-1906)
  • JAKOB ALJAŽ (1845-1927)
  • IVAN TAVČAR (1851-1923)
  • JANKO KERSNIK (1852-1897)
  • ANTON AŠKERC (1856-1912)
  • FRAN MILČINSKI (1867-1932)
  • FRAN SALEŠKI FINŽGAR (1871-1962)
  • IVAN CANKAR (1876-1918)
  • OTON ŽUPANČIČ (1878-1949)
  • JOSIP VANDOT (1884-1944)
  • FRANCE BEVK (1890-1970)
  • JANEZ JALEN (1891-1966)
  • PREŽIHOV VORANC (1893-1950)
  • SREČKO KOSOVEL (1904-1926)
  • ANTON INGOLIČ (1907-1992)
  • MIŠKO KRANJEC (1908-1983)
  • CIRIL KOSMAČ (1910-1980)
  • KAREL DESTOVNIK-KAJUH (1922-1944)
  • LEOPOLD SUHODOLČAN (1928-1980)
Predstavljeni pisatelji po vsem tem niso več samo del preteklosti, pač pa živijo z nami v sedanjosti, saj nas je znano obogatilo z neznanim, da je odslej razumljivo, znano in s tem bliže srcu. Vse pa lahko obogati tudi spoznanje, da bo vedno znova mogoče naša védenja še nadgraditi.
Recenzent Jože Zupan



JOSIP JURČIČ
Poklic: časnikar, urednik

Josip Jurčič
Rojen: 4. marca 1844 na Muljavi

Nebesno znamenje: riba

Umrl: 3. maja 1881 v Ljubljani

Starost: 37 let

Dela za mladino: Jurij Kozjak, Kozlovska sodba v Višnji Gori, Domen, Sosedov sin …

Dela za odrasle: Deseti brat, Rokovnjači, Tugomer, Cvet in sad …

Bili so pri nas Slovenskem nekdaj drugi in drugačni časi. Ko bi bilo mogoče, da pride kdo naših pradedov z onega sveta, težko bi spoznal spremenjenih vnukov in lastne svoje domovine. Ne mislimo samo na tiste premembe, ki jo še dandanašnji stari očetje z zapečka pripovedujejo in tožijo, da se je nas napuh poprijel, da se mi oblačimo v tanka, mehka oblačila, naši očetje pak in naše matere so nosile in nosili surovo prtenino domače preje in domačega kroja; temveč menimo le spremembo splošnega življenja vsega ljudstva.

JURČIČEVA DOMAČIJA NA MULJAVI
Jurčičeva domačija na Muljavi Foto: Ivan Sivec

Odprto od 1. 3. - 1. 12., od torka do sobote od 8.00-12.00 in 14.00-17.00, ob nedeljah in praznikih od 13.00-17.00. Tel.: 01/7876-500 in 041/686 382


PAJŽBARJEV POBIČ JE BIL NA STRANI REVNIH

Ciril JurčičVerjetno ni Slovenca, ki ne bi poznal Josipa Jurčiča in prijazne dolenjske vasice Muljave. Prav vsakdo pa morda ne ve, da je Jurčičevo rojstno hišo postavil leta 1826 pisateljev ded in da do danes ni bila predelana. Ob gozdičku pa stoji tudi simpatična Krjavljeva koča, nedaleč stran pa tudi kašča, sušilnica za lan in čebelnjak. Marsikdo pa tudi kar ostrmi, ko se na Muljavi lahko pogovori še z dvema človekoma, ki sta tesno povezana s pisateljem: pranečakom Cirilom Jurčičem in županom Jernejem Lampretom, ki se je že več kot stokrat pojavil kot Krjavelj s kozo.

Ciril Jurčič je kljub častitljivi starosti še vedno zgovoren in vesel človek. Prav rad bi - če bi le imel dovolj časa - na dolgo in široko razpredal tako o starih kot novih časih. Njegova posebnost pa je tudi ta, da je bil še rojen v Jurčičevi rojstni hiši, v kamri.

»Moj stari oče Anton je bil pisateljev brat. O našem Jožku, Pajžbarjevem pobiču, tako vem še nekaj tako rekoč iz prve roke oziroma iz ustnega izročila. Oče se za pisateljevo izobraževanje ni preveč zanimal, ded pa ga je zelo podpiral. Josip je najprej začel hoditi v šolo na Krko. Pa v prvem razredu za učenje ni bil preveč vnet in je raje kot k učitelju, ki je sicer menda rad pogledal v kozarec, raje zavil kar v gozd. Ko pa bi moral po prvem letu šolanja doma pokazati, kako zna brati, so mu dali v roke molitvenik, on pa je takoj brezhibno iz njega prebral očenaš. Vse bi bilo v redu, če ne bi dve leti starejša sestra Marija opazila, da molitvenik drži narobe obrnjen. Oče pa zaradi tega ni bil prav nič jezen. Rekel mu je: 'No, saj za pastirja ti pa res ni treba znati brati.'«


Spostovani obiskovalci! Ce to knjigo poznate, Vas vljudno vabimo, da jo ocenite. Glasujete tako, da kliknete na oceno, ki se Vam zdi najprimernejsa.
Knjiga Neznani znanci je:
 Zelo priporočljiva
 76%Zelo priporocljiva: 76%Zelo priporocljiva: 76%
 Solidna
 16%Solidna: 16%Solidna: 16%
 Nekaj srednjega
 3%Nekaj srednjega: 3%Nekaj srednjega: 3%
 Še sprejemljiva
 2%Se sprejemljiva: 2%Se sprejemljiva: 2%
 Neužitna
 3%Neuzitna: 3%Neuzitna: 3%
Število glasov: 723