/ odlomek iz knjige /

VESOLJČKI PRISTANEJO

S startom sta imela nemalo težav.
Seveda, treba je bilo prižgati spodnjo luknjo, kjer naj bi iztekalo olje, sama pa tega nista mogla storiti. Toda Miha ni bil od danes in se je takoj domisli, kako bosta to naredila brez tretjega človeka. Zlezel je iz kabine, poiskal dolgo palico, na palico privezal nekaj vžigalic, potem pa je splezal nazaj v raketo in prižgal vžigalice na koncu palice. Seveda pa je potem s palico vžgal olje pod sodom. Nato je gromko zavpil:
»Start! Gremo!«
A, glej, smola! Raketa se ni hotela premakniti! Kdo bi si mislil, da je olje tako slabe kvalitete, da sploh ni hotelo zagoreli z močnim ognjem, ampak je začelo komajda tleti s slabotnim plamenčkom.
»Ne bo šlo!« je žalostno ugotovila Rina in se hotela že odvezati, kajti približevala se je že noč, zato bi najraje prespala še enkrat doma, zjutraj pa bi si uredila tudi pričesko in se nasploh nekoliko lepše oblekla za v vesolje. Kajti v vesolju nikdar ne veš, koga srečaš, ne bi pa rada naredila na kakšnega pomembnega vesoljca slabega vtisa.
Miha je bil tako jezen, da je kar pihal. Prepričan je bil, da mu ne bo treba iti spat v svojo sobo, v tisto presneto sobo, kjer zna na pamet vsak košček tapete, vsako pikico na stropu in vsako grčo v podu. Pač pa si je želel že tega večera ogledati zvezde od blizu, uživati v potovanju in razložiti Rini tisoč podrobnosti o vesolju. Slutil je, da Rina nima pojma o vsem tem, kar ga je še bolj spodžigalo.
Zato morata vzleteti. Takoj!
Ko je hotel Miha prižgati olje še na drugem koncu, je Rina nenadoma vzkliknila:
»Stoj!« Nikamor! Glej, kaj je tam!!!«
Oba sta pogledala v smer, od koder je prihajala nenavadna svetloba. Bilo je nekaj vijoličastega, kar se je spreminjalo v druge mavrične barve, komaj zaznavno je brnelo, na vrhu nekakšnega okroglega steklenega helikopterja pa je brlela oranžna luč.
»Ali prav vidim?«
Najprej si je pomel oči Miha, nato pa še Rina, saj sta bila prepričana, da sta v svoji vesoljski raketi kratko malo zaspala. Na drugi strani Bistrice, na produ, pa se je pravkar dogajalo nekaj sila nenavadnega.
Pristajalo je pravo pravcato vesoljsko plovilo!
Vesoljsko plovilo!
»Beživa!« je zavpila Rina, ko se je zaslišal kovinski zvok ob pristanku velikih smešnih nog plovila na trdna tla.
Miha je bil preveč presenečen, da bi kaj storil, tudi odleteti na drug planet se mu ni dalo več. Navsezadnje utegnejo biti potovanja z navadno raketo precej utrudljiva, zato je veliko bolje, da ostaneta s Rino zaenkrat kar doma in opazujeta, kaj vesoljčki počnejo pri nas. Bil je prepričan, da se jima obeta zanimivo srečanje tretje vrste, kakor je takšnemu srečanju strokovno pravil oči, ki je prebral že pet knjig o NLP.
NLP?
Neznani leteči predmeti!
Mami je rekla, da je to lahko tudi kuhinjski valjar, kadar pride oči okajen domov, a v resnici je šlo za pomembnejše stvari.
Posebno zdaj! Bilo ni namreč nobenega dvoma: na produ Bistrice je pristala neznana vesoljska ladja s posadko!
Neznana vesoljska ladja!

Založba: Karantanija Ljubljana
Leto izdaje: 2008
Obseg: 80 strani
Format: 15,6 x 21,8 cm
Naklada: 700 izvodov trde platnice

Knjiga je razprodana, lahko pa si jo izposodite v knjižnici, tudi kot e-knjigo.

• COBISS
• BIBLOS
• BELETRINA DIGITAL