“Franc, zaigraj nam še eno!” To je bila najlepša prošnja, ki jo je tako rad slišal od najbližjih. In Franc je zaigral še eno. Eno, ducat, saj ni pomembno. Največkrat je igral sam, včasih tudi s prijateljem Milanom. Prosili so ga sosedje ob godovih, prosili so ga v tovarni ob sindikalnih zabavah, prosili so ga svatje iz vse Gorenjske za igranje na ohcetih.

“Veste, zame je najprej glasna!” je povedal naravnost vsakomur, ki ga je prišel prosit. Z glasbo se da povedati vse.

….

Mojco je opazil že na prvem plesu. Seveda, bila je nevestina priča in zato tudi precej bolj na očeh. Čeprav navadno ni dosti gledal po svatih, tokrat ni mogel mimo nje.

Francu se je zdela celo lepša kot nevesta …

Založba: Kmečka knjižna zbirka, Ljubljana
Leto izdaje: 1989
Obseg: 240 strani
Format: 20,4 x 14,6 cm
Naklada: 5.000 izvodov trde platnice z ovitkom

ponatis
Založba: Kmečka knjižna zbirka, Ljubljana

Knjiga je razprodana, lahko pa si jo izposodite v knjižnici.

Leto izdaje: 1994
Obseg: 240 strani
Format: 20,4 x 14,6 cm
Naklada: 2.000 izvodov trde platnice z ovitkom

Informacije o možnem nakupu: Knjiga je pošla.