/ dva lista iz Žanovega in Sarinega dnevnika /

Bovec, 29. junij 2011

Tisti, ki boste brali ta dnevnik, se vam bo zdel morda ful beden, pa gre vseeno za debest zadevo. Napisala sva ga namreč dva: jaz, Žan, in Sara, Sarica, moja frendica. V prejšnjih dveh dnevnikih je videti, da ima vsak posebej tako močen ego, da je nemogoče, da bi šla po isti poti, pa to ne drži. O tem pričajo prav naslednji ljubezenski listi najinega SKUPNEGA dnevnika.

Da pa ne bo prehude zbrke, naj kar takoj povem, da sva se s Saro dogovorila, da vsak piše po en list. Jaz levega, Sara pa desnega. Če nama bo sreča naklonjena, bova vse prazne liste popisala – z ljubeznijo! Do sedaj so bili prazni, od danes naprej pa bodo obarvani rdeče.

Zgodilo se je namreč, da mi je Sara po pohodu ful jamrala, kako jo boli hrbet. Ne vem, ali je bila to njena fora ali pa jo je res. Po mojem prej fora. Nahrbtnik sem ji itak nosil jaz, tako da ji hrbet ni mogel boleti. Ali pa jo je od same hoje. Pri tisti svoji teti Emi je hodila malo – opravljala je le gospodinjska in hišna dela – pa morda res ni vajena biti toliko časa na nogah,. Zato pa ji je udarilo na hrbet.

Ko sem ji omenil, da imam še od Mame čudodelno konjsko mast, mast, ki ozdravi vse bolečine, mi je rekla, da se bo pri meni prijavila za masažo hrbta. Mislil sem, da se zeza, pa je mislila ful resno. In ker smo šli tistega dne v Kobarid nabavljat robo za tabor, v izložbi pa sem med knjigami zagledal prav tale ful lušten dnevnik, sem ji rekel:

»Ej, bejba, kako bi bilo, če bi midva napisala skupni dnevnik!«

On pa se je samo ful prijazno smejala in ga šla z menoj vred kupit v knjigarno. Potem pa sem jaz osebno na platnico napisal:

ŽANOV IN SARIN DNEVNIK

Obljubila sva si, da bova vanj zapisala prav vse, kar nama pade na pamet, pa naj bo še tako odštekano. In vse FUL po resnici, brez laži!

Bovec, 29. junija 2011

Fantje imajo včasih res čudne fore. Tudi tale tip, imenovan Žan, je tak. No, saj se mi ne zdi tako slab, kot se dela. Res je ful zgovoren, ustrežljiv in prijazen. A se mi zdi, da se ven meče samo zato, da bi me osvajal. Pa čeprav sem mu takoj na začetku povedala, da fanta že imam. Dejanu sem obljubila, da mu bom zvesta, pa naj vmes pride še tak model. Tega se bom tudi držala. Edino, kar mi je pri Žanu bolj všeč, je to, da je z zanimanjem prebral moj dnevnik in me pri tem ni nič obsojal. Na koncu je celo prijavil:

»Ful si nastradala. Tale teta Ema mora biti res ekstra čarovnica!«

Prav zaradi tega stavka sem tudi pristala tudi na tale skupni dnevnik. Ko pa mi je Žan rekel, da mi bo zmasiral hrbet s konjsko mastjo tiste njegove Mame, sem prav tako takoj pristala.

»Ampak potem se boš morala zgoraj sleči in se uleči na trebuh!« mi je rekel, kot do je to ful beden štos.

»Ja, valjda!« sem mu odgovorila. »Menda me ne boš masiral preko jopice in majice.«

Ko sem se ulegla na posteljo, se je naredil, kot da gleda stran, v resnici pa je škilil vame, če imam kaj jošk. Res jih nimam veliko, toliko pa so mi le zrasle, da se vidi, da sem ženska. Ko pa me je masiral, sem se ful dobro počutila. Njegove roke so na začetku kar drhtele in se me komajda upale dotikati. Sčasoma pa je postal vse bolj drzen in me je skušal zmasirati tudi ob straneh hrbta. Pravočasno sem ga še ustavila:

»Opa, model, tam me pa nič ne boli!«

»Sori,« mi je rekel in se režal kot pečen maček na žaru, »mi je roka ušla.«

Naj dodam, da se je z menoj ukvarjal več kot pol ure, vmes pa metal ven take besede, da jih pri fantu še nisem slišala. Slovkarca nam je rekla, da besede vse povedo o človeku. Če to res drži, potem je Žan ful zabavna in pametna faca. Z njim se da zdržati. Halo!

Založba: Karantanija Ljubljana
Leto izdaje: 2014
Obseg: 210 strani
Format: 20,6 x 14,7 cm
Naklada: 600 (mehka) + 400 (trda vezava) izvodov Zbirka NajHIIT – Resnične zgodbe mladih

Knjiga je razprodana, lahko pa si jo izposodite v knjižnici, tudi kot e-knjigo.

• COBISS
• BIBLOS
• BELETRINA DIGITAL

• COBISS
• AUDIBOOK