Project Description
Bližnje srečanje z medvedko Pepco
Bližnje srečanje z medvedko Pepco je pustolovska zgodba, v kateri se Erjavčeva družina odpravi v kočevske gozdove veselo po gobe, v gozdu pa se jim pripeti nesreča: na cesti z avtom trčijo ob medvedko. Oči tečnega Nejca za nekaj minut namenoma pusti v gozdu, da bi si ohladil glavo, Nejc pa se v deželi gozdov in medvedov izgubi …
V zadnji knjigi z naslovom Bližnje srečanje z medvedko Pepco pa Tina, ki je prvoosebna pripovedovalka v vseh knjigah o Erjavčevi družini, opisuje pustolovsko zgodbo, ki se odvija sredi kočevskih gozdov. Erjavčeva družina se veselo odpravi po gobe, a ne kar v bližnji gozdiček, ampak naravnost na Kočevsko, kjer je še veliko neokrnjenih gozdov in zato je seveda tudi gob v izobilju. Njihov izlet se že začne klavrno, saj najprej zaidejo in nato še z avtom trčijo v pravo kočevsko medvedko. Da bi bila mera polna, se v deželi gozdov in medvedov izgubi še Nejc, ki doživi nenavadno bližnje srečanje z medvedko Pepco.”
/ iz vsebine: /
Vozili smo se po dolinah in planinah gor in dol ter na koncu vendarle zagledali nenavaden napis:
DOBRODOŠLI V DEŽELI GOZDOV!
»Lepo, ali ne?!« je bila matka takoj vsa vzhičena. Je pač take narave, da pade dol že, če jo le nekdo malce poboža ali ji reče lepo besedo. Tole o gozdovih se ji je očitno zdelo zelo pesniško. »Tu je gob kot borovnic!«
»Pa si videla, kaj je narisano pod napisom?« sem jo previdno vprašala. Prav ona me vedno uči, da moram pred odločitvijo preučiti obe plati medalje.
»Ne, kaj? Meni se zdi napis zelo prijazen!«
»Saj tudi je! Na Kočevskem so vsi prijazni, ker se še niso odtrgali od narave, narava pa je naša najboljša učiteljica,« se je zafilozofiral oči kar sam od sebe. Ne vem, kaj bi ob tem rekla naša razredničarka, ampak moj foterček je pri meni zmeraj veljal za velikega resnicoljuba.
»Pod napisom so bili narisani medvedi!« sem povedala naravnost, da si ne bi kdo delal kakih utvar.
»Blazno pametno!« me je pogledal Nejc s strani, kot bi me hotel utopiti v žlici vode.
»Medvedi sami od sebe ne napadajo ljudi!« je odvrnila mami. »Sem se pozanimala v službi. Na internetu piše, da v Sloveniji vsako leto izgubi življenje na cesti okoli tristo voznikov, v petdesetih letih pa sta bili v gozdu – zaradi medvedov – samo dve smrtni žrtvi. Samo dve v petdesetih letih! To je enako ničli!«
»Kaj pa, če bomo mi tretji?«
»To je statistično nemogoče!«
»Statistika vedno laže.« je rekel moj oči.
»Kar se tiče medvedov, ne!« je nenavadno brezskrbno odvrnila mami. »Vse sem se pozanimala. Res je to dežela gozdov … in medvedov … toda še noben medved ni napadel nobenega človeka sam od sebe.«
Kaj sem hotela drugega, kot da sem umolknila in si mislila svoje. Gob v kočevskih gozdovih ne bom nabirala ne prva in ne zadnja, temveč v zlati sredini. Takoj za očijem in močno pred mami, tako da bom pred medvedi varna z obeh strani.
/ več v knjigi /
Založba: Karantanija Ljubljana
Leto izdaje: 2006
Obseg: 110 strani
Format: 21,6 x 14,8 cm
Naklada: 1.500 izvodov trde platnice
Informacije o možnem nakupu: 15,00€
Knjiga je razprodana, lahko pa si jo izposodite v knjižnici, tudi kot e-knjigo.