Project Description

Pika in hišni robot XY-13
Glavna junakinja knjige Pika in hišni robot xy-13 je Pika, zvedava, zabavna in neustrašna deklica, ki se spoprijatelji z zelo nenavadnim hišnim ljubljenčkom – z robotom, ki je bil kot prototip izdelan v tovarni, kjer je zaposlen njen oče. Kljub vsemu je robot le stroj, usposobljen za opravljanje del, za katere je bil programiran, s čimer pa se mala Pika nikakor ne more sprijzniti. Na vsak način hoče v robotu spodbuditi človeško, se pravi čustveno plat.
Če in kako ji je to uspelo, pa ugotovite sami.
Ilustracije: Uroš Hrovat
Vsebina:
- Pika se predstavi
- Pika in pločevinasta škatla
- Pika in tujec na vratih
- Pika in njen pogumni kužek Muri
- Pika pri zgodovini
- Pika in mešanje malte
- Pika in robotove pravljice
- Pika na sprehodu z robotom
- Pika in robot v živalskem vrtu
- Pika in robot v bolnišnici
- Pika v šoli
- Pika in njen rojstni dan
- Pika in družinska nesreča
- Pika in slava
- Pika in slovo od robota
/ Začetek knjige: /
Pika se predstavi
Mama me je vedno učila, da se je treba najprej predstaviti. Glede tega nimam nikdar nobenih težav. Kadar gremo k sorodnikom na obisk, lepo dam roko, pogledam v oči in rečem:
»Jaz sem Pika.«
Kdor me dobro ne pozna, navadno potem vpraša, če sem Pika Nogavička ali kakšna drugačna Pika. Meni se zdijo takšna vprašanja sila neumna, saj me vendarle vidijo, kakšna Pika sem. Pika od nog do glave in prav nič pegasta, z dolgimi lasmi in s samo malce prifrknjenim noskom. To pa je tudi vse. Da pa hodim v šesti c, ve že vsa naša ulica. Živimo na robu Ljubljane, v manjšem kraju, tako da imamo lahko svojo hišo, kar se mi zdi zelo kul. Moja prijateljica Špela je namreč iz mesta, vendar je pri njih tako malo prostora, da lahko poklepetava samo v slaščičarni ali na kakšnem drugem javnem kraju, drugače pa se stiskajo v majhnem stanovanju. Pri nas imamo poleg hiše tudi drvarnico, v kateri se otroci veliko igramo, poleg tega je naš glavni stranski član družine tudi psiček Muri, ki se zelo hitro ustraši, zato pa tudi laja na vse, kar pride mimo – predvsem seveda iz strahu za lastni obstoj.
Ko smo pisali domišljijski spis Naša družina, sem napisala tri strani, čeprav smo v družini samo trije: mami, oči in jaz, če seveda Murija ne štejem med glavne člane. Imam to lastnost, da dobro pišem spise, pri matematiki pa me večkrat zanese, posebno pri seštevanju.
»No, ja, bo že,« pravi naša mami, kadar pride z roditeljskega sestanka.
»No, ja, saj bo,« ji odvrne oči, ki je drugače velik strokovnjak v tovarni Roboteksport, to je v tistem podjetju, ki stoji na robu našega glavnega mesta.
To pa je o meni tudi skoraj vse. No, saj je že to veliko, kajne? Drugi napišete o sebi le tri stavke, pa še to se vam zdi preveč.
Založba: Karantanija Ljubljana
Leto izdaje: 2007
Obseg: 156 strani
Format: 15,6 x 21,8 cm
Naklada: 700 izvodov trde platnice
Knjiga je razprodana, lahko pa si jo izposodite v knjižnici, tudi v obliki e-knjige.