Izšla je 200. knjiga pisatelja Ivana Sivca.

Kot 25. publikacija v zvrsti Knjige o glasbi je izšla obsežna monografija z naslovom GRAŠKA GORA POJE IN IGRA – Zlati jubilej. Izšla je namreč ob 50. tovrstnem izjemnem festivalu narodno-zabavne glasbe pri nas, s predstavitvijo vseh treh občin, ki to veliko srečanje glasbe podpirajo: Mestne občine Slovenj Gradec (z županom Tilnom Kluglerjem), Mestne občine Velenje (z županom Petrom Dermolom) in Občine Mislinja (z županom Bojan Borovnikom). V knjigi je opisana tudi godčevska in pevska tradicija Graške Gore, godca Rafael in Drago Plazl in Fantje z Graške Gore ter celotni rezultati vseh 50. festivalov z več kot 300 fotografijami glasbenih skupin.

Izjave županov

Tilen Klugler:

Festival na Graški Gori smo v Mestni občini Slovenj Gradec skozi vsa leta z veseljem in ponosom podpirali. Prepoznali smo njegov pomen za ohranjanje kulturne dediščine ter njegov izjemen potencial povezovanja ljudi, društev in ustvarjalcev. Organizatorji, nastopajoči in obiskovalci ste skupaj ustvarili dogodek, ki je prerasel lokalne okvire in postal pomemben del kulturne prepoznavnosti širše regije.

Peter Dermol:

Med številnimi kulturnimi dogodki, ki bogatijo naš prostor, ima festival Graška Gora poje in igra prav posebno mesto. Ta tradicionalna prireditev že desetletja združuje ljubitelje narodno-zabavne glasbe in ustvarja edinstveno vzdušje in nepozabno izkušnjo. Je prostor srečevanja, druženja, prenosa znanja med generacijami ter ohranjanja slovenske glasbene dediščine.

Bojan Borovnik:

Posebno mesto v našem kulturnem prostoru zavzema tudi množična kultura. Ta ima izjemno moč povezovanja, saj presega generacijske, socialne in druge razlike ter združuje ljudi v skupnem doživetju. V času, ko se pogosto zapiramo vsak v svoj virtualni svet, ki ga ustvarjajo naprave in algoritmi umetne inteligence, so prav ljudski dogodki tisti, ki nas znova povežejo, nasmejijo in opomnijo, kako pomembno je sobivati in sodelovati. Šele takrat se pravzaprav zavemo kaj je za nas resnična sreča in zadovoljstvo.

Drago Plazl:

Na Graški Gori se v objemu zelenih gorskih obronkov že več kot pet desetletij prepleta zgodba o trdem delu, iskrenem veselju ter predvsem – neustavljivi moči glasbe in pesmi. Tu, kjer pridni ljudje po končanem delu vedno znova najdejo čas za veselje, je že davnega leta 1976 vzklila ideja o srečanju ansamblov oz. o festivalu, ki bo slavila narodno-zabavno glasbo. Ta glasba, globoko zakoreninjena v slovenski duši, je hitro osvojila srca množic, saj pripoveduje zgodbe o življenju, ljubezni in domačiji, ob tem pa ohranja dragoceno dediščino ljudske ustvarjalnosti.

Avtor monografije Ivan Sivec o Plazlovi zlati niti:

         Da danes tako rekoč vsa Slovenija ve, kje je sicer precej odmaknjena Graška Gora, gre seveda pripisati največjo zaslugo prav tamkajšnjemu srečanju oz. tekmovanju narodno-zabavnih ansamblov. V središču vsega dogajanja že več kot trideset let Plazlovi, ki zagotovo ne bi tako srčno pripravljali in vodili tega festivala, če ne bi imeli pesmi in glasbe v krvi. Veliko tovrstnih srečanj in festivalov po Sloveniji je že zdavnaj propadlo, marsikdo se je tovrstnega napornega dela naveličal že po nekaj letih, veliko organizatorjev se ni želelo po dolgem in počez ukvarjati z mediji. Plazlovi pa še kar vztrajajo in vztrajajo.

Vsebina knjige:

Uvodne misli župana Mestne občine Slovenj Gradec Tilna Kluglerja

Predstavitev Mestne občine Slovenj Gradec

Uvodne misli župana Mestne občine Velenje Petra Dermola

Predstavitev Mestne občine Velenje

Uvodne misli župana Občine Mislinja Bojana Borovnika

Predstavitev Občine Mislinja

Uvodne misli predsednika KD Graška Gora Draga Plazla

Predstavitev Graške gore

Plazlova zlata glasbena nit

Slovenija – zibelka narodno-zabavne glasbe

Srečanje ansamblov na Graški Gori od leta 1976 do 1999

Tekmovanja ansamblov na Graški Gori od 2000 do 2026

Zahvale

VEČ KOT 300 BARVNIH FOTOGRAFIJ ANSAMBLOV

Pri zbiranju podatkov in pri posredovanju nagrajencev so veliko pomagali Slavica Klančnik ter Drago in Simon Plazl, slednji delno tudi pri oblikovanju knjige, končno imenitno delo pa je bilo v rokah odlične oblikovalke Andreje Uranič iz grosupeljskega studia devet&design.