Project Description
Naša koroška mati
Knjiga Naša koroška mati predstavlja življenje in delo prve slovenske svetnice Eme Krške (983-1045). Sveta Ema je sicer v primerjavi z nekaterimi drugimi Slovenci, ki so dosegli čast oltarja ali pa so kandidati za to, precej manj poznana. Vendar pa to ne pomeni, da sodobnemu človeku njen zgled nima kaj povedati.
Pisatelj Ivan Sivec svetnico predstavi na svež in berljiv način. Pred nami naslika Emino življenjsko zgodbo z vsemi lepimi in težkimi dogodki. Prek njih prikaže njene značajske poteze, predvsem pa njeno neomajno predanost Bogu. V zadnjem delu knjige predstavi tudi sledi, ki jih je življenje sv. Eme pustilo na koroških in slovenskih tleh, ter povzame, kaj so o njej že zapisali drugi avtorji.
Biografijo odlično zaokroži tudi bogata barvna slikovna priloga na 32 straneh.
Začetek knjige:
NAŠA ZGODOVINA
Ema Krška, Hema Krška, Ema Pilštanjska, koroška mati, žalostna koroška mati, korotanska svečenica, velika mati, velika slovenska mati, mati slovenskih otrok, prva slovenska svetnica, prva Slovenka, ki gleda Bogu od blizu v obličje … je precej več, kot samo zgodovinska osebnost, ki je kot Slovenka dosegla tako pri vernikih kot Bogu najvišje časti. Sprejmemo jo lahko tudi kot pomemben del naše zgodovine, naše pradomovine, naše skupne rodovine, naše duhovne in gmotne imovine, naše velike slovenske družine, našega prvega pismenstva, našega odnosa in ponosa do njenega svetništva.
Naša zgodovina.
Pravijo, da smo narod brez zgodovine, da smo ljudstvo hlapcev in dekel, da smo potomci pažev in dunajskih kočijažev.
A resnica je ta, da se je naša zgodovina začela že davno pred tako imenovanem preseljevanjem slovanskih narodov na zdajšnje slovensko ozemlje.
Naša domovina.
Pravijo, da nismo imeli nikoli svoje domovine, da smo bili vedno podrejeni drugim, predvsem tako imenovanim velikim narodom.
A resnica je ta, da je naša domovina, pradomovina, zagotovo obstajala že v Karantaniji, v veliki Koroški, v Korotanu, kjer smo si zgradili svoje prve domove in pustili v treh verskih obrazcih že okoli leta Gospodovega 1000 pradavne sledove.
Naša rodovina.
Pravijo, da nismo imeli plemstva, da nismo imeli slovenskih grofov in grofic, slovenskih knezov in kneginj, slovenskega višjega in nižjega plemstva nasploh.
A resnica je ta, da tako naši in morda še bolj tuji zgodovinarji vedno znova in znova odkrivajo stare listine, kjer so celo tujci zapisovali naša imena in naše priimke tako, kot so jih izgovarjali naši slovenski predniki.
Naša imovina.
Pravijo, da je bilo tako duhovno kot gmotno bogastvo ves čas v tujih rokah in da nismo mogli sami razpolagati z njim.
A resnica je ta, da na stotine najstarejših listin govori o velikih posestvih in samostojnih kmetijah, o razkošnih gradovih in bogatih gozdovih, o samotnih jezerih in pašnih planinah, o srenjskih gmajnah in sončnih dobravah … s slovenskimi poimenovanji. Ob vsem tem pa je zapisano mnogo šeg in običajev.
Naša družina.
Pravijo, da ni nobene znane družine, na katero bi lahko naslonili našo preteklost in jo prikazali v drugačni luči.
A resnica je ta, da nam lahko prav v povezavi s sveto Emo stopijo pred oči poleg nje same kot osrednje osebnosti tudi njena babica Ina, oče Herbert, mama Tuta, oba Emina in Viljemova otroka: Viljem mlajši in Hartvik. Pa tudi Emin snubec Adalbero, ki je usodno vplival na Emino družino, njen zakonski stan in moževo smrt.
Emino svetništvo.
Pravijo, da ni nikjer trdnega dokaza, da se je vse to o Emi, kar gre že skoraj tisoč let – da, tisoč let! – od ust do usta, od zapisa do zapisa, od legende do legende, od čudeža do čudeža … sploh zgodilo.
A resnica je ta, da še danes stoji veliko cerkva, ki jih je postavila Ema s svojim velikim premoženjem, še danes lahko obiščemo kraje, kjer legende o Emi še vedno živijo, da je še danes v rimskih in vatikanskih arhivih veliko gradiva, ki govori o Eminih človekoljubnih in Bogu všečnih delih. Predvsem je to resnica, ki je bila že davno zapisana v tisočerih srcih naših prednikov.
Veliko prej bi lahko podvomili v to, koliko poznamo svojo zgodovino, svojo pradomovino, svojo davno rodovino, našo duhovno in gmotno imovino, eno naših najbolj znanih koroških in nasploh slovenskih družin, Emino dokazano svetništvo.
Ema zato še zdaleč ni samo prva slovenska svetnica! Edino, kar se pri tem lahko vprašamo, je, koliko poznamo njeno poreklo, njeno življenjsko pot, njeno spontano delovanje med ljudmi, njeno neskončno zaupanje in ljubezen do Boga, njen svetniški sij.
Da ne bomo ostali v večni zmoti, v večni temi, stopimo v šmarnicah sveti Emi naproti!
Naslov: Naša koroška mati; življenje, in čudeži sv. Eme Krške
Avtor: Ivan Sivec
Spremna beseda: Leon Jagodic
Lektorica: Barbara Cukjati
Fotografije: Ivan Sivec, Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si in Wikipedia
Oblikovanje: Dija, grafične storitve, d. o. o.
Založba: Zavod Iskreni
Obseg: 145 x 200 mm, 168 strani enobarvni tisk + barvne fotografije
Leto izida: 2024
ISBN: 978-961-96619-1-8
Dosegljivost: na zalogi; nakup možen pri Zavodu Iskreni