Project Description

Pesem je sonce

Okoli sveta s pesmijo Toneta Kozlevčarja

Življenjska in predvsem pevska pot enega od temeljev Slovenskega okteta žlahtnega baritonista Toneta Kozlevčarja od rojstva od zaključka prepevanja. Tone Kozlevčar je bil sedemindvajset let pevec Slovenskega okteta, pobudnik pevskega tabora v Stični, pobudnik srečanje oktetov v Šentjerneju itn.

“Zbor je pel z lagodnostjo in nepresiljenostjo, poleg tega pa z gotovostjo ter umetniškim dognanjem, ki dopušča navzočim, da z zaprtimi čmi samo poslušajo in uživajo ali pa z zadržanim dihom sledijo pevskim frazam…”
odlomek iz kritike Slovenskega okteta

                S L O V E N S K O   R O J S T V O

     Želja vsakega Slovenca je, da se potrjuje tudi navzven. Veliko se jih lahko potrjuje s pesmijo. Boljšega ambasadorja tako doma kot na tujem, kot je slovenska pesem, ni. Toda težjega, kot spraviti slovensko pesem do tujcev, tudi ni. Le redkim je to uspelo. Med prvimi so bili prav gotovo člani Slovenskega okteta, ki so bili prav v ta namen ustanovljeni, čeprav je bila pot do prvega gostovanja precej dolga. Močno pa jo je skrajšal organizator koncertnih dobrin Tone Kozlevčar…

     Do prve pobude, da bi bila ustanovljena večja pevska skupina, je prišlo že leta l950, ob obisku nekaterih uslužbencev in gostov Izseljenske matice v ZDA. Poleg tajnice Matice so bili na obisku med našimi ljudmi tudi zelo aktivna članica Zima Vrščaj, Milan Šega in pisatelj Tone Seliškar.

     “Zdaj ko marsikdo od nas ne sme priti v stari kraj, bi bilo prav, da bi prišli slovenski umetniki v Ameriko in Kanado. Vsaj oni bi nam lahko prinesli košček domovine prek Velike luže…” so se pogovarjali na vseh srečanjih v Novem svetu.

     “Predvsem slovenska pesem je tista vrednota, ki je ne smemo nikoli pozabiti. Spremlja nas od zibelka do groba, v veselih in žalostnih trenutkih, v mirnem in razburkanem času…” so menili vsi po vrsti.

     “Kaj pa, če bi prišel na gostovanje Partizanski invalidski pevski zbor?” je predlagal pisatelj Tone Seliškar. “V njem prepevajo najboljši slovenski glasovi, pa še dobro spremljavo s harmoniko imamo.”

     Izseljenci so se zamislili. Tudi tisti, ki so prebivali v Ameriki že dvajset, trideset, štirideset let, so začutili, da bo to težko izvedljivo. Iz političnih razlogov. V Ameriki je vladala pravcata gonja proti komunistom. Karkoli pa je prišlo iz vzhodnega dela Evrope, je bilo označeno kot komunizem. Tudi celotna Jugoslavija je bila za ZDA takoj po drugi svetovni vojni izrazito komunistična država, pa četudi so naši izseljenci razlagali drugače. Posebno senator Mc Carty je uprizarjal prave love na čarovnice.

Založba: Založba Dnevnik Ljubljana
Leto izdaje: 1994
Obseg: 178 strani
Format: 20,4 x 14,4 cm
Naklada: 3.000 izvodov trde platnice

Knjiga je razprodana, lahko pa si jo izposodite v knjižnici.