Ena od petnajstih črtic:

LEDENA DEVICA

Ob dolgih zimskih večerih se je celotno življenje mlade Andersenove družine dogajalo v eni sami sobici. Za ogrevanje so imeli le majhno železno peč, na katero je mali Hans Christian rad nalagal drva. Pozneje je v spominih na mladost povedal:

„Ko je zunaj začelo zmrzovati, so se na naših dveh malih oknih začele delati ledene rože. Večkrat so se narisale tudi take figure, da smo jih vsi občudovali. Oče mi je nekoč dejal, da je ena od teh ledenih slik na oknu ledena devica oziroma ledena kraljica. Sam sem po ure in ure občudoval plamen, iz katerega so izstopali najrazličnejši škrati, vile in druga pravljična bitja.“

Iz zgodnje mladosti si je zapomnil tudi eno od družinskih zabav, ki so jo priredili – v grajskem zaporu. To je bil namreč edini prostor, ki jim je bil na voljo.

„Ko so postali moji sorodniki od pijače malce okajeni, so se začeli na veliko pogovarjati o tatovih, razbojnikih in morilcih. O, kako so mi bile te zgodbe všeč!“

Pri maminih sorodnikih se je prvič srečal z besedico – poet. Eden od maminih žlahtnikov je bil namreč pesnik. Vsi so ga občudovali in na veliko hvalili.

„Tedaj sem sklenil, da bom postal pesnik. Prvič sem se tam srečal tudi s knjigami velikega dramatika Shakespeara. Po tistem srečanju sem tudi sam začel v domišljiji ustvarjati različne dramske like.“

Še posebej ga je pritegovalo gledališče. Možnosti, da bi kot otrok obiskal gledališče v Odenseju, seveda ni imel. Seznanil pa se je z enim od scenskih delavcev, ki mu je podaril več oglasnih letakov.

„Doma sem potem iz likov, ki so nastopali v igri, kar sam sestavil zaplete, ne da bi vedel, za kakšno igro gre. Da pa bi bili moji liki bolj pomembni, sem si pri sorodnikih izposodil leksikon in iz njih izpisal več tujih besed, tako da so bili moji liki bolj mednarodni. Vsak je namreč povedal vsaj eno tujo besedo.“

Hansu Christianu v šoli ni šlo najbolje, a osnovno je vendarle spravil do konca. Za višje, latinske šole, kot so jih imenovali tedaj, pa tako in tako ni imel gmotnih možnosti. Nepismena mama se je glede Hans Christianovega šolanja pohvalila:

„Ne uči se prav nič, zapomni pa si vse. Še preveč!“

Ko je hodila mama na grad kot varuška, ga je večkrat vzela s seboj, da se je tam igral z edinim dečkom, ki mu je občasno delal družbo: s sinom princa Christiana Friderika. Bil je tri leta mlajši, zato mu je Hans rad pripovedoval očetove zgodbe.

Ko je eden najbolj znanih vojščakov, Napoleon, napadel Dansko, je kralj določil, da mora določeno število Dancev stopiti v vojsko in ubraniti svojo deželo. Mnogi premožnejši so bili vojaške obveznosti oproščeni, mnogi pa so odšli v vojsko namesto drugih. Ko je imel Hans Christian komaj dobrih sedem let, je ujel pogovor med mamo in očetom prav o teh stvareh. Oče je dejal:

„Namesto bogatega posestnika se bom javil k vojakom. Obljubil mi je veliko denarno nadomestilo.“

Mama pa mu je odvrnila:

„Tako bi se res lahko izkopali iz revščine. A vojska je huda stvar. Lahko te zadene krogla in se ne vrneš nikoli več. Bolje je, da ostaneš doma …“

„Doma tako in tako ne morem ostati. Če ne bom šel v vojsko namesto posestnika, me bodo poklicali po običajni poti.“

Tako je njegov dobri oče odšel v vojsko in se v zelo hudih pogojih bojeval z Napoleonovimi vojaki. Na srečo se je vrnil domov in nadaljeval s pripovedovanjem zgodb. A od tistega časa naprej je veliko kašljal. Vsaka najmanjša mrzla sapica ga je položila v posteljo in ni mogel več delati v svoji mali čevljarski delavnici.

Leta 1816, pri Hans Christianovih enajstih letih, je oče za posledicami vojne – umrl! Mama je sinu tedaj rekla:

„Vzela ga je ledena devica!“

Kralj pa je bil tako dober, da je mamo povišal v grajsko perico. Tako rekoč vse dneve je prala v mrzli vodi, a imela je vsaj – redno zaposlitev.

Naslov: Pika pri Grdem račku; V pravljičnem objemu pri Hansu Christianu Andersenu.
Avtor: Ivan Sivec
Fotografije: Ivan Sivec in preslikave arhivskih posnetkov in ilustracije UI
Naslovnica, oblikovanje in prelom: Andreja Uranič, Devet design
Zbirka: Pika pri… št. 6
Založba: ICO d.o.o.
Obseg: 145 x 205 mm, 64 strani barvni tisk
Leto izida: 2025
ISBN: 978-961-7143-45-4
Cena: 19,90 EUR
Dosegljivost: na zalogi; nakup možen pri ICO d.o.o.

Knjigo si lahko izposodite v knjižnici – lahko tudi v obliki e-knjige.

• COBISS
• BELETRINA DIGITAL