/ odlomek iz knjige /

Tole zgodbo bi morala napisati že ful prej. A je ena tistih, ki jo uvrščam med najbolj strašne, po drugi strani pa med najlepše – ljubezenske! Po eni strani bi jo želela čim prej skenslati, po drugi pa se k njej vračam skoraj vsak večer. Starša sta mi izrecno prepovedala govoriti o njej kadar koli in kjer koli, meni pa se zdi, da nista ravno zadela v nulo in da se je bom najlažje znebila tako, da jo odvržem iz sebe. Tako so mi svetovali tudi tisti ljudje v belem, ki jim pravijo psihologi, psihiatri in nasploh nekaj na psiho. Pa tudi sama sem ful v trilemi: po eni strani gre za hudo gasilsko štorijo, po drugi za napeto kriminalko, po tretji pa za eno od mojih prvih resnih ljubezenskih avantur.

Tedaj mi je bilo rosnih šestnajst. Sami pa dobro veste, kakšen je človeški osebek pri teh ful lepih, a po svoje neumnih letih. Fotrček in matka temu pravita: mlad pa neumen. Sama pa menim, da so prav ta najstniška leta najlepša. Punca začne že dobro cveteti, starci tega še ne opazijo; vse okoli tebe pa prava ludnica.

No, v našem primeru poleg ljubezni tudi ful huda nesreča in še bolj blazen kriminalni primer. Ker pa starša za to nosita velik del odgovornosti, bi pač raje raje videla, da bi zgodba ostala zamolčana. Ja,itak!

Začelo se je ene od tistih nedelj, ko je pri nas najhujši suženj matka. Ona prva vstane, dà na štedilnik za juho, da se dolgo kuha, midva z bratcem Nejcem navadno še spiva, fotrček pa po deveti uri odide v bife, da bi zvedel, kaj je novega. Vsaj tako pravi. Navadno se izgovori:

Primer št. 1.:

»Cel teden sem gnil v tisti svoji delavnici, pa niti opazil nisem, ali se je medtem že začela tretja svetovna ali ne.«

Moj komentar:

Moj fotrček je tak tip, da pri meni ne bi opazil niti tega, da sem noseča.

Primer št. 2:

»Med tednom garam ko črna živina, v nedeljo pa si moram vsaj za pet minut dati duška.«

Moj komentar:

Res ga po ves dan ni iz tiste njegove delavnice, otroka sva tako rekoč socialca, njegova žena pa ločenka. Pet minut duška pa pomeni, da si ubogi luzer vsaj tedaj v miru privošči podaljšano kavico z vejico. Kaj je vejica, ne smem zapisati, ker potem zgodba ne bi bila poučna.

Primer št. 3:

»V bife grem samo zato, ker se tam dobim s poslovnim partnerjem, s katerim se bom zmenil za velik biznis, biznis desetletja.«

Moj komentar:

Velikega biznisa že sto let ni, vse življenje že čakamo, da bomo splezali na zeleno vejo, pa smo še vedno ful navadne opice, opice izpod drevja.

Založba: Karantanija Ljubljana
Leto izdaje: 2017
Obseg: 128 strani
Format: 20,6 x 14,6 cm
Naklada: 800 izvodov trde platnice
Informacije o možnem nakupu: razprodano

Knjiga je razprodana, lahko pa si jo izposodite v knjižnici, tudi kot e-knjigo.

• COBISS
• BIBLOS
• BELETRINA DIGITAL